Domov

Društveni pogledi in priporočila

Društveni pogledi na priporočila pri rodoslovnem delu in vprašanje etičnih standardov, zlasti z ozirom na zakonske okvire

 

Ta vprašanja se občasno pojavljajo na društvenih srečanjih. Postavljajo jih zlasti novi člani, ki si še niso vzeli časa, da bi prebirali dosedanje članke v našem časopisu. Prispevki v časopisu Drevesa nimajo širše družbene podpore in posamezni člani ali nečlani jih niso dolžni poznati in jih pri svojem delu upoštevati. Ravno tako pa tudi ni primerno, da posameznik začne razglašati nek njegov pogled in ga ponujati v splošen sprejem in rabo. Dobrodošli so sicer vsakršni izboljševalni predlogi, vendar se spodobi, da so dobro pripravljeni in posredovani avtorju, na čigar predlog se nanašajo.

priporočilih za delo smo pisali najprej leta 1994Delne dopolnitve so bile objavljene leta 1997. Kratka priporočila v obliki letaka smo občasno delili na društvenih srečanjih in so bila priložena v številki 3-4 leta 2002. V isti številki so bila temeljna dosedanja priporočila še enkrat povzeta. Novejši osnutek priporočil je v pripravi. To je torej v desetih letih vsaj peta objava priporočil za rodoslovno delo. Ta, zadnji, je zaenkrat dostopen samo na spletni strani in prejemniki društvenih obvestil so bili in še bodo povabljeni, da dajo nanj svoje pripombe.. Dva kolega sta povedala v čem se njuno delo od standardov razlikuje, nista pa predlagala razprave o spremembah. Samo en kolega je menil, da so priporočila neuporabna. Menil je tudi, da ne morejo biti veljavna, saj niso šla skozi 'zakonodajni' postopek. To je res, res pa je tudi, da se jih nikomur ni treba držati, kar je bilo posebej poudarjeno. V prid dosedanjim priporočilom navajam samo dejstvo, da velika večina podatkov, ki je bila posredovana v društveni arhiv, ustreza priporočilom. Podatki, ki ostajajo v zasebnih zbirkah pa tako niso nikomur zanimivi in ni nikomur mar, kako so urejeni.

Če se že pri rodoslovnih standardih neradi poenotimo, se pogledi na varovanje osebnih podatkov toliko bolj razlikujejo. Toliko teže je tudi posameznikom ponujati nekaj, čemur bi se reklo društven odnos do rodoslovnega dela. Spet bi se lahko sklicevali na številne vzore iz tujine, na kodekse, ki veljajo v strokovnih rodoslovnih krogih in si jih lahko ogledate na spletnih straneh, vendar bo tak, ki se z njimi ne strinja te z lahkoto zavrnil, češ, kaj me briga, kaj in kako delajo ti ali oni. Nikomur pa ne bo škodilo, če bi se seznanil vsaj s prakso Nemcev in Američanov. Za primerjalno branje ponujam spis Rodovnikarjev kodeks.

Naj spomnim na še nekatere v Drevesih objavljene obravnave pravnega vidika pri rodoslovnem delu. Med take prispevke bi lahko uvrstil Če ne boš nehal, te bom tožil, Peter Hawlina, Drevesa, letnik 2, št.4, april 95. S strokovnega vidika se je zadeve lotil kolega Nenad Novaković v prispevkih Rodoslovje in varstvo osebnih podatkov, Drevesa, letnik 3, št. 3-4, november 1996, Kdo se najraje skriva, Drevesa, letnik 5, št. 1-2, maj 1998 in Rodoslovčev kodeks, Drevesa, letnik 11, št 2-4, december 2004. Tudi glede teh pogledov bi povabil drugače misleče, da avtorju posredujejo svoje mnenje, saj je tudi to vprašanje vse bolj aktualno zaradi nameravane izdaje referenčnih datotek na zgoščenki. Če ne bo utemeljenih ugovorov, bo uredništvo razumelo, da posamezniki objavljeni politiki ne nasprotujejo in kasnejših ugovorov ne bo mogoče upoštevati.

2009/10
Člani društva se na rednih mesečnih srečanjih medsebojno obveščajo o aktualnostih in pomembnejših izkušnjah, vsak mesec pa organizirajo še strokovno predavanje. Pregled dogodkov v letih 2009 in...
Rodoslovni standardi
V Slovenskem rodoslovnem društvu smo ob samem začetku našega delovanja spoznali pomen poznavanja in upoštevanja priporočil pri rodoslovnem delu. Taka priporočila so bila objavljena že v prvem...
Povzetek vojnega dnevnika Milana Škerlja
Nekaj za uvod. Milan Škerlj se je rodil 4. septembra 1975 v Ljubljani. Svojo mladost je preživljal na službenih krajih njegovega očeta sodnika – in to v raznih slovenskih krajih (Črnomlju, Kranju,...
Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v...
Zakaj je Helena Blagne bolj znana kot Janez LajovicJohan Galjot To je šesti del s tem naslovom. V prejšnjih delih sem razpravljal o Slovencih in Slovenstvu bolj na splošno. V tem spisu iščem pomen...
Main page Contacts Search Contacts Search