prva02

Domov

Poročilo velenjske sekcije SRD

Tudi v šolskem letu 2012/2013 smo se srečevali enkrat  mesečno. Vsak tretji torek v Knjižnici Velenje.

Ker nas ni veliko, se včasih že sprašujem, ali so naša srečanja sploh smiselna. Potem pa pride kakšen nov član, kakšen postane bolj aktiven in s skupno pomočjo najdemo kakšne podatke, ki skrajšajo dolgotrajno iskanje po arhivih, in takrat si rečem: »Splača se in moramo nadaljevati!« V letošnjem letu bi posebej pohvalila delo Saše Atelšek Oprešnik, ki je po časopisnem oglasu našla povezavo z ameriškimi sorodniki. Ko pa sva podatke vnesli v BK, sva bili presenečeni, saj je veja povezana s Slomškovim rodom. Raziskovanje nadaljuje in bo svoj rodovnik predstavila na razstavi, ki jo planiramo v začetku 2014.

Če se sprehodimo skozi leto 2012, bi pohvalila kustosinjo na Velenjskem gradu, Matejo Medved, univ. dipl. zgodovinarko, za poučen sprehod skozi zgodovino pokopališča Šmartno, ki se je odvijal v Vili Bianci, zadnjem domovanju Biance Adamovich de Csepin. Rodoslovci želimo prispevati k popularizaciji in ohranjanju zgodovinskih stavb, nagrobnih spomenikov in ostalih zgodovinskih objektov ki jih načenja zob časa. Ni nam vseeno za nagrobnike, na pokopališču Šmartno, kjer je pokopana tudi Bianca Adamovich de Csepin, pokopališka kapela družine Harnoncourt-Unverzagt pa je že podlegla zobu časa. »Že več kot trideset let je pokopališka dejavnost iz Šmartnega v Velenju prenesena na novo lokacijo v Podkraju. Pokopališče je sedaj zapuščeno in ga je potrebno ustrezno urediti«, so dejali pristojni na občini Velenje. Plan je leto 2013, upajmo, da bo tudi izveden!                                      

V Velenju smo v decembru 2012 dobili spletni biografski leksikon. Prva razmišljanja o biografskem leksikonu Šaleške doline segajo v čas Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje. Takrat je Ivo Stropnik, ki je bil v delovni enoti Knjižnica zaposlen v domoznanskem oddelku, pripravil tri desetine gesel z literarnega področja. Ideja je bila drznejša — priprava celostnega biografskega leksikona Šaleške doline. Toda to je takrat pomenilo pridobitev zunanjih sodelavcev za pisanje gesel in relativno visoka sredstva za natis leksikona. Ko se je dobro desetletje kasneje pokazala možnost oblikovanja spletnega biografskega leksikona, je ideja znova oživela. Od prvih začetkov v letu 2008 do decembra 2012 je tako nastalo šeststo petdeset gesel, ki so bila na svetovnem spletu vsa objavljena hkrati — 19. decembra 2012. Ideja o tiskanem Šaleškem biografskem leksikonu je seveda še živa, toda odločitev uredniškega odbora (ob izidu so njegovi člani: Boris Zakošek — Naš čas, Stane Vovk — Naš čas, Damijan Kljajič — Muzej Velenje, Lado Planko — Knjižnica Velenje, Silvo Grmovšek — Knjižnica Velenje, Peter Groznik — Knjižnica Velenje, Mojca Ževart — MO Velenje, in Vlado Vrbič — Knjižnica Velenje) je, da s tiskom počakamo toliko časa, da uspemo pridobiti še preostala gesla z osnovnega in dopolnjenih seznamov in vnesemo morebitne popravke in dopolnitve že objavljenih gesel. Internetna stran: http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=about . Rodoslovno srečanje 15. 1. 2013 je bilo namenjeno spoznavanju  Šaleškega biografskega leksikona.  Lado Planko, član uredniškega odbora je   predstavil Šaleški biografski leksikon (dalje ŠBL). V kolikor kdo ve za osebo, ki bi bila primerna za uvrstitev v ŠBL, pošlje predlog na elektronski naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

Rodoslovci Velenja smo si tudi organizirali voden ogled deželnega arhiva v Gradcu v Avstriji. Vzporedno s tem je Knjižnica Velenje pridobila skene tistega dela arhiva "štajerskega Valvasorja", enega od lastnikov gradu Turn ter vnetega zbiralca in zgodovinarja viteza Gadolle, ki se nanaša na Šaleško dolino in neposredno okolico.

Za konec pa bi rada omenila še enega kustosa z Velenjskega gradu, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Blaž Verbič, univ. dipl. etnolog in kulturni antropolog,  je predstavil muzeje na prostem: Kavčnikovo in Grilovo domačijo, ki sta bisera Šaleške doline. Tudi rodoslovci želimo prispevati svoj delež! S skupnimi močmi bomo raziskali in naredili rodovnike njihovih stanovalcev.

Poroča Marija Skrt

Status animarum v računalniku
dr. Tomaž Pisanski Nujnost prenosa arhivskih podatkov na medije, ki so primerni za računalniško obdelavo, je bila že večkrat podrobno utemeljena, zato tu ne bomo zgubljali časa za dodatno...
Vpogled v genetsko raziskanost Slovenije
Povzetek razgovora o genetiki (zapisal Peter Hawlina) Ob tretji rodoslovni konferenci se je poleg rodoslovja omenjala tudi genetika. Področje je nekatere posebej zanimalo, zato smo se dogovorili...
Hišna imena na Gorenjskem
Zbirka hišnih imen na Osrednjem in Zgornjem Gorenjskem je nastala v treh projektih: »Kako se pri vas reče?« v letih 2009/2010; »Spoznajmo stara hišna imena« v letih 2009/2010 in »Nomen vulgare« v...
2009/10
Člani društva se na rednih mesečnih srečanjih medsebojno obveščajo o aktualnostih in pomembnejših izkušnjah, vsak mesec pa organizirajo še strokovno predavanje. Pregled dogodkov v letih 2009 in...
Main page Contacts Search Contacts Search