Domov

Referenčno gradivo za rodoslovce

Ker smo se pri svojem delu povsem prepustili računalniku, programom, pripomočkom in datotekam, ne bom omenjal rokopisnih in na druge načine popisanih objav, saj so skoraj povsem nadomeščene v digitalni obliki in vse več spletno dosegljive. Veliko izvirnega gradiva na digitaliziranje še čaka. Morda vsega ne bomo nikdar pregledovali na svojih zaslonih in po želji natisnili.

Življenje se seli na splet. Na splet se seli tudi preteklost. Arhivsko gradivo bo prej ali slej skorajda v celoti dostopno na spletu. Zato bo kažipot po spletnih referenčnih pripomočkih za rodoslovce kmalu odveč. Saj bo vsakdo lahko sam prikrmaril do iskane objave.

Med aktualnimi spletnimi objavami je tudi za rodoslovca na prvem mestu telefonski imenik Slovenije (in tudi imeniki vseh drugih držav). Ne bom razlagal osnovnega namena teh imenikov. Naštel bom nekaj tistih, ki (meni) pomagajo pri rodoslovnem delu. Če imamo kupljeno in na svojem računalniku delujočo verzijo, nam ta nudi še veliko več kot spletna. Ti imeniki nam najprej pokažejo prisotnost ali odsotnost nekega priimka. Če je priimek prisoten, si lahko prisotnost ali ozemeljsko razporejenost iskanega priimka ogledamo na zemljevidu. Ta možnost je lahko zelo uporabna. Samo en primer: Imamo podatek, da je Bergant živel v Planini. Planin je vsaj ducat. Bomo poskušali podatke o tej družini iskati po vrsti v vseh arhivih za vse Planine? Lahko. Vendar zelo zamudno in drago. Kaj ne bi najprej poskusili s sklepanjem, da je morda prava tista planina, kjer je priimek še danes prisoten? Telefonski imenik nam v hipu najde družino Bergant v Planini pod Golico.

To je samo en primer uporabe. Ravno tako koristen je za iskanje krajev na zemljevidu, pa tudi ulic. Med atributi se začenjajo pojavljati celo internetni naslovi in naslovi spletnih strani. Na spletu je še več pripomočkov za iskanje krajev. Lahko uporabimo kar osnovno iskalnje po priljubljenem brskalniku. Zame je to GOOGLE, ki ima poleg splošnega iskanja še podrejene oz dodane aplikacije kot je Zemljevidi (Maps). Te objave se dopolnjujejo z novimi sestavinami. Mnoge so uporabne tudi rodoslovcem. 

Za rodoslovce so toliko bolj zanimivi zgodovinski zemljevidi. Zato nam toliko bolj prav pride zemljepisni prikaz Hamburških dežel iz 19. stoletja. Ta aplikacija za povrh vzporedno z zgodovinskim prikazuje še sodobni zemljevid. Kraje lahko iščemo po njihovem zgodovinskem in sodobnem imenu. 

Če se ne bi uveljavil zakon o varovanju osebnih podatkov, bi bilo javnih referenčnih datotek še neprimerno več.

Prisotnost priimka lahko iščemo tudi v bazi Statističnega urada.

Vse hitreje narašča število uporabnikov spletnih socialnih omrežij. Med temi je najbolj popularen Facebook. Ta je dodatno uporaben zato, ker z iskano osebo zlahka vzpostavimo stik.

Nekoliko drugačne rezultate bomo za iskani priimek dobili, če bomo za pomoč uporabili brskalnike tipa Google s podrejenimi zbirkami kot npr. pregled nad knjižnimi izdajami.  

Priimke lahko iščemo tudi med umrlimi na spletnih objavah pokopališč. Za Ljubljano imamo na spletu navedbo pokopališča in lokacijo groba. Tej evidenci pokopališč počasi sledijo še drugi, npr. Grosuplje.

Navedel sem le nekaj javnih objav, ki niso namenjene, a lahko koristijo tudi rodoslovcem. Možnosti teh javnih objav so tako raznovrstne, objave pa tako številne in bogate, da jih nisem sposoben niti smiselno urediti. Naj zato te javne spletne baze zaključim s slovensko digitalno bibliografijo in biblioteko. Tema blizu je tudi spletni slovenski zgodovinski časopis. V svetu je tega verjetno še veliko več. Nam bo zlasti prav prišla avstrijska zakladnica časopisov. In morda še nemška.

S tem smo komaj načeli tudi za nas, slovenske rodoslovce, uporabnih svetovnih referenčnih datotek. Med njimi zaslužijo posebno pozornost spiski priseljencev in med temi zlasti ameriški priseljenski center na otoku Ellis pred pristaniščem v New Yorku.

Rodoslovno najbogatejše so vsekakor ameriške spletne zbirke. Sledijo jim evropske. Tudi teh zlepa ne bomo razvrstili po različnih atributih. Samo za vzorec: www.ancestry.comwww.myheritage.comwww.familysearch.orgwww.geneanet.orgwww.genealogy.net

Če zapustimo te nepregledne in izredno bogate in uporabne galaksije, se podajmo na mnogo manjše področje, ki pa vseeno ne bo zlahka pregledno in primerno urejeno. Nastaja namreč neorganizirano, v uporabo ga včasih dajejo neimenovani avtorji.

Poskusimo zato s tistim, kar so ustvarili člani Slovenskega rodoslovnega društva. Že v prvih letih delovanja društva je nekaj kolegov združilo napore pri prepisovanju imenika članov Mohorjeve družbe. Imenik za leto 1900 je štel okrog 80.000 posameznikov, lahko bi rekli družin. Imenik članov na spletu ima za  rodoslovca nekaj podobnosti z današnjim telefonskim imenikom. Takrat smo za ta projekt porabili izredno veliko časa. Vse smo pretipkali v tabelaričen prikaz. Danes na spletu ni samo koledar iz leta 1900. Vsi Mohorjevi koledarji so nam na dosegu in ne samo Imenik udov. 

Ta imenik je prepisovala peščica kolegov. Ves čas našega delovanja pa nastaja še precej večji imenik. To je spisek oseb, katere so v svoje evidence vnesli člani društva in nekateri nečlani. Već kot 200 raziskovalcev, ki ima v svoji evidenci (jesen 2015) prek 1.500.000 oseb, je te ponudilo v primerjavo in uporabo kolegom v društvu in vsem drugim interesentom. Teh podatkov  ne objavljamo na spletu, ker lastniki za to niso izrazili želje, niti niso dali izrecne privolitve. Namesto objave celotnega združenega rodovnika pa občasno objavimo abecedni indeks priimkov z osnovnimi parametri – imenom, datumom in krajem rojstva ter ime lastnika. S tem je vsakomur omogočen stik z lastnikom in izmenjava podatkov. Poleg indeksa priimkov je za dodatno pomoč na isti strani objavljen še indeks porok.

Doslej smo omenjali zlasti gradivo, ki pomaga pri iskanju priimkov. Zelo pogosto nas zanima kraj, ki je povezan z rodoslovnim dogodkom. To zanimanje je največkrat povezano z določanjem župnije, ki je vodila matično evidenco ali včasih tudi civilne uprave. Kam je v nekem času civilno ali cerkveno pripadal določen kraj? Kako se danes imenuje? Kam spada po današnji ureditvi? Odgovore na taka vprašanja pogosto iščemo rodoslovci. Naše zanimanje se navadno prebuja za obdobja pred sto in več leti. Dve ali več generacij pred nami so prebivali v krajih, ki so imeli uradno imena v jeziku, ki ga je predpisala oblast. Zato so nam danes potrebni slovarji krajevnih imen. Šele s prevedenim imenom kraja bomo za nadaljevanje uporabili aktualno referenčno gradivo. Za tak namen je zelo pripravna zbirka referenčnih datotek, ki jo je pripravil in objavil ing. Felix Gundacker. (obiskovalec se mora prijaviti).  Med mnogimi drugimi je tudi za Slovensko področje zelo uporabna zbirka v poglavju Gazetteer. Vzemimo, da iščemo pripadnost za kraj, ki se je nekoč zapisoval kot Küttendorf. Na omenjeni strani vtipkamo to ime in izvemo, da se kraju po naše reče Kitni vrh in spada v župnijo Zagradec. Izvemo še to, da je bila ta župnija ustanovljena leta 1788. Od tega leta dalje so za to župnijo razpoložljive knjige krstov, porok in smrti. Pred tem je bila pristojna župnija Krka. Za to župnijo pa so krsti od leta 1676, poroke od 1777 in za smrti od 1734 dalje. Podobno bomo za Wröst našli Brest, ki danes spada pod župnijo Tomišelj, pred letom 1787 pa pod Ig. Za Ig pa so knjige rojstev od leta 1627, porok od 1636 in smrti od 1656 dalje. 

Če nas zanima, kje bi hranili morebitno civilno arhivsko gradivo, si spet lahko pomagamo s spletnimi referenčnimi objavami. Jaz se za ta namen poslužujem Krajevnega leksikona Dravske banovine. Tam bomo zvedeli, da je Kitni vrh spadal v občino Višnja gora in Brest v Ljubljano. Civilna in ozemeljska organiziranost se je spreminjala, se spreminja in se bo spreminjala. Če si pomagamo s seznamom naselij po upravnih enotah, bomo za Kitni vrh našli pripadnost upravni enoti Grosuplje, za Brest pa Ljubljano. Še ena tovrstna publikacija iz leta 1922 je Krajevni repertorij za Slovenijo. V tem repertoriju ni Primorske, ki je bila takrat italijanska. Posebej so opisani kraji v Prekmurju. Koristen je lahko tudi nemško/slovenski in slovensko/nemški slovarček glavnih krajevnih imen. Za ta namen nam sicer zadošča že omenjeni spletni zgodovinski zemljevid Habsburškega imperija. Vseeno nam za podrobnejše podatke lahko koristi Popis po občinah (Gemeindelexikon) iz leta 1905.  

Doslej smo se zadrževali pri gradivu, ki nam pomaga iskati priimke in kraje. To še zdaleč ni vse, kar pri rodoslovnih raziskavah rabimo.

Naslednji najpogostejši pripomoček so informacije o razpoložljivem arhivskem gradivu. Omenili smo že Gundackerjev GenTeam, kjer izvem, katere matične knjige se hranijo za posamezno župnijo. Poleg matičnih knjig pa so za rodoslovca pomembni še drugi župnijski viri. To so zlasti popisi družin (status animarum) in oklici porok. Aktualni vodniki po posameznih arhivih občasno izidejo v knjižni obliki, ponekod tudi na CDju, najbolj aktualni pa so samo v čitalnici vsakega arhiva. Teh aktualnih vodnikov večina arhivov (še) ne objavlja na spletu. Zato je še vedno uporaben pripomoček Vodnik po župnijskih arhivihi z leta 1975.

Med spletno dosegljive referenčne pripomočke lahko uvrščamo tudi priročne slovarčke in tabele. Tak je slovar mesecev. Taka je primerjalna tabela latinice in gotice.

Referenčnega gradiva je še veliko. Povezave na mnoge referenčne datoteke in pripomočke objavljajo aktivnejši rodoslovci. Tak je Robert Fonda s svojo lepo razčlenjeno zbirko povezav.

Posamezniki se lotevajo sistematične obdelave izbranega gradiva. Za ta namen uporabljajo različna orodja kot so MS Word, Excell in podobna. Nekaj takih se nabira v poglavju Referenčne datoteke. Namesto teh je za prepisovanje rodoslovnih virov najbolje uporabljati kar enega od mnogih programov za vodenje rodovnika. Pri nas je to program Brother's Keeper, lahko pa tudi vsak drug, ki je preveden v slovenski jezik in podpira znake naše abecede. Prepisovanje poteka hitreje, podatki pa postanejo mnogo uporabnejši.

Mnogi posamezniki prepisujejo podatke iz izvirnega gradiva v tekstovni ali tabelarni obliki. Primeri takih prepisov so Poroke za Kostel,  poroke za Semič, rojstva za Semič Poroke za Črnomelj,  in še mnogi drugi. Spet drugi skenirajo ali fotografirajo izvirno gradivo in s tem nastajajo zbirke, podobne tistim, ki so nastale s pomočji evropskih sredstev v mariborski in graški škofiji. Spletno dosegljivi so na Matrikuli Avstrija, Nemčija in Poljska, slovenski del Štajerske je bil po nekaj tednih umaknjen, je pa narejen). Med temi lahko omenimo Oklici za Zaplano in šest zbirk kolega Koblarja: Krsti za Bled, Smrti za Bled ter štiri knjige status animarum za Bled. Taki prepisi in presliki so sicer zelo koristni, nimajo pa nikoli tiste splošnejše uporabnosti, katero omogočajo prepisi v računalniško rodoslovno datoteko. Pa tudi prepisovanje bi bilo opravljeno hitreje.

Tako naštevanje nima nikoli konca. Za začasni konec navajam še nekaj povezav v upanju, da namo bo nekoč uspelo vse več tovrstnega gradiva razvrstiti smiselno in pregledno.

Hišna imena

Imena krajev in njihova preimenovanja.

Krajevna imena
Poštni krajevni leksikon


Kolega Toplišek mi v tem prispevku očita nestrokovnost. Morda upravičeno. Saj nisem imel namena nastopati strokovno. Zdelo se mi je samo vredno povedati, kako nam rodoslovcem, ki delamo z računalnikom in internetom prihajajo na pomoč vedno nove datoteke in orodja. Vse to odpravlja klasične referenčne publikacije.

Toplišek mi nestrokovnost očita predvsem zato, ker v tem prispevku posebej ne omenjam Leksikona priimkov in Zgodovinskega imenika župnij. Ta dva sam dovolj pogosto oglaša, tudi na naslovni strani naše spletne strani sta povezavi na oba. 

Jaz pa se že dolgo izogibam njegovim protestom, kadar omenjam kaj njegovega in sam njegovih objav pri svojem rodoslovju ne uporabljam.

 

Kako drago je rodoslovje
Kot vsaka druga ljubiteljska dejavnost, je tudi rodoslovje povezano s stroški. Ti so lahko majhni, če pri raziskovanju in dokumentiranju sorodstva ne gremo v globino in širino. Prav zanemarljivi...
Slovenski DNK bazen znotraj Balkana...
UVOD V zadnjih letih je populacijska genetika zelo napredovala. Vedno več znanja, vedno bolj sofisticirane metode raziskovanja in vedno večje število vzorcev, testiranih na celotni mitohondrijski...
y-DNA Project documenting Germanic...
Tony Popish y-DNA testing provides a means to extend one’s paternal ancestry indefinitely back in time. During the period since surnames came into use, y-DNA generally follows the descendancy of a...
Kakšno korist prinese članstvo v...
To vprašanje se zelo poredko postavlja izrecno. Ljudje smo različni. Nekateri pred nakupom temeljito spoznavajo lastnosti ponujene dobrine, kdo drug pa pri tem ni pretirano previden. Glede...
Main page Contacts Search Contacts Search