prva01

Domov

Znameniti Ločani

Posamezniki, ki so v določenem kraju in času izstopali iz povprečja, ostanejo v spominu dlje od povprečnežev. Včasih sami dokumentirajo svoje življenje in delo, včasih se tega lotijo drugi. Največkrat po smrti take osebe.

V Škofji Loki je izjemno obsežen popis takih oseb pred približno stotimi leti sestavil starološki župnik, zgodovinar in arhivar Franc Pokorn. O njegovem delu smo že poročali v Aleji zaslužnih v Drevesih št 8/2001. Njegovo delo bi zaslužilo temeljito obdelavo. Zaenkrat smo pripravili samo spisek oseb, ki jih je zajel Pokorn in za vzorec enega od njih. Že bežen pregled spiska pokaže, da ga je pri izbiri močno vodil lasten kriterij ali pa se je ravnal po vzorih svojega časa. Razumljivo nam je, da ni omenjal športnikov, bolj preseneča, da sta med omenjenimi Šubici samo dva duhovnika in en učitelj, ni pa podobarjev in slikarjev Šubicev, nemara zato, ker Poljanci niso spadali v loško ali starološko župnijo. Omenjena tudi nista Jernej iz Loke in Andrej iz Loke, ki sta nam danes bolj poznana kot npr. Meginhart in Oton Puštovski.

Nekateri posamezniki ali celi družinski sklopi, npr. Jugovic, Jenko, Hafner… so vključeni tudi v referenčni rodoslovni pregled, ki sicer nastaja v okviru Slovenskega rodoslovnega društva in ni neposredno povezan z nastajanjem spiska pomembnih Ločanov. Vseeno pa je v omenjenem referenčnem rodoslovnem prikazu med nekaj deset tisoč Ločanov tudi nekaj ducatov takih, ki jih smemo uvrščati med pomembne. Tam ne manjkajo Šubici, Grohar, Tavčar, Stupica, če omenim samo najbolj znane.

Franc Pokorn je bil rojen 20. 9. 1861 v Karlovcu v Škofji Loki in umrl 18. 5. 1940 v Ljubljani. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in kot duhovnik služboval v različnih krajih. Kot možu reda in prizadevnemu zgodovinarju, mu je škof Jeglič dal službo škofijskega arhivarja. Pomemben je kot zbiralec narodopisnega blaga, zlasti v škofjeloški okolici. Del svojih raziskav je uspel objaviti, marsikaj je ostalo neobjavljenega. Med tem gradivom bi za naš namen omenil zlasti rokopisno zbirko s podatki o znamenitih loških posameznikih in družinah. Zbirko hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. Osnovna zbirka je v obliki kartoteke s 620 listki. Iz razpoložljivega arhivskega gradiva je izbral na stotine zaslužnejših posameznikov in družin. Zbirka bi bila izvrstno izhodišče za krajevni biografski leksikon, ki bi pokrival obdobje do začetka 20. stoletja. Uporabna je tudi za rodoslovce, saj je skoraj brez izjeme pri vsakem posamezniku dodal informacije o starših in otrocih. Poleg neposredno uporabnih rodoslovnih in biografskih podatkov, je v njegovi zapuščini še mnogo drugega referenčnega gradiva. Naj omenim samo slovar krajevnih ime na Gorenjskem, spisek in razlaga okrajšav v starih dokumentih, statistične obdelave po matičnih knjigah in še marsikaj drugega. Gradivo kar kliče po sistematični obdelavi.

Za ilustracijo omenjenega gradiva podajamo njegov uvod
Znamenitnejše družine in odličnejše osebe staro in škofjeloške.

»Mati Fara« starološka, kakor tudi mesto Škofja Loka, imata mnogo znamenitih družin in odličnjakov raznih stanov in poklica v vseh časih prošlosti. Upam toraj, da ne bode odveč, ako si jih ogledamo nekoliko od bliže, po kolikor nam jih viri dopuščajo. Vseh seveda ne bomo mogli našteti, ker so se mnogi viri porazgubili, a tudi pri znanih ostanejo vsled tega marsikatere okoliščine nejasne. Ozrimo se najpreje na svetne, potem pa tudi na duhovne rojake svoje Ločane, ki nam bodo pokazali marsikaj zanimivega, važnega iz življenja in delovanja svojega v zgodovini loški.

A.) Svetni

Davna preteklost nam kaže mnoge veljavne osebe loške.

Ondi pod Ljubnikom so se košatili svoje dni loški vitezi »de Lack« ali »Wildenlack-arji« imenovani. Dokler jim je moralo vse služiti, dokler je veljala le pestna pravica, vsled katere prevladuje močnejši, bili so naugnani, kakor tudi drugod vsi roparski vitezi. Ko pa je Rudolf Habsburški povsod začel jim na prste stopati, zginila je kmalu njih mogočnost in slava in stopali so v službe svojih vladarjev. Tudi loški vitezi so izvrševali imenitne posle v službi svojih zemeljskih gospodov: freisinških škofov. Poleg teh najdemo v Loki tudi puštovške plemenitaše »de Burgstall« ali »Purkstall-ovce« imenovane. Tudi starološki grajščaki in posestniki svetoduške grajščine so znamenite osebe v loški zgodovini. Mnogo Ločanov se je pa tudi po svoji nadarjenosti, po svoji pridnosti in trudu povspelo do imenitnih služb in poklica, do veljave in časti pred svetom tako, da so res izvrstno delovali za blagor človeški povsod, koder so službovali. Oglejmo si jih, kakor slede:

Korbinian Fürenpfeil â Pfailhaimb

Plemenitaš, je bil freisinški knezoškofijski svetnik in protipisar loškega gospostva v l. 1618-51. On je tudi začasno vodil oskrbništvo loškega gospostva v l. 1624-27 in zopet v l. 1645-50, zato se podpisuje tudi: »Herrschaftsverwalter«, »Vogtherr«, »vicecapitaneus«. On je bil štirikrat oženjen. Tretja žena je Marija Ana, prvi dve nista znani, poslednja pa je bila Cecilija, roj. Weidmannsdorf. Otrok četrtega zakona je bil najbrže Volbenk Andrej in Vid Ferdinand tretjega. Poslednje žene otroka sta bila tudi Ana Regina, r. 1. sept. 1645, Janez Izmael, r. 21. junija 1648. Vsa družina je bila jako dobra, verna, pobožna in je mnogokrat kumovala. Tudi je ustanovil z 200 renški mašno ustanovo zase in za svoje žene v starološki župni cerkvi, kjer počivajo njih telesni ostanki. Napis nagrobnega spominka, ki je vzidan zadej za velikim oltarjem sedanje župne cerkve, slove z latinico vrezan v črno marmeljanto ploščo, ki nosi tudi njegov grb z 2 levoma s puščicami v krempljih, sledeče: »Der Edl Vesst Herr Corbinian Fuernpfeil vom Pfeilheimb Foerstl: Freysingischer Rath vnd der Zeit Verwalter der Herrschaft und Statt Lakh hat diesen Grabstein mchen vnd averichten lassen Anno 1650. Deri st hernach gestorben den 5. Janvary des 1657. Jahrs und ligt aldar begraben. Dessen Seelen der Allmechtige Gott ain Fröliche Averstehung verleichen welle. Amen«.

Star je bil 60 let in je v Loko prišel l. 1614.

Žiga Fuernpfeil de Pfailheimb, r. l. 1602, oženjen s Katarino, je bil brat Korbinijanov. Bil je loški meščan in l. 1647 tudi mestni sodnik. V Loko je prišel l. 1617. Opravljal je službo žitničarja v loškem gospostvu v l. 1649-72. Tudi je bil svetnik mestnega zbora l. 1646 in predstojnik mestne hiralnice (»spitalmeister«). V škofovi službi v Loki je bil že l. 1644. Otroci njuni so bili: Daniel r. 26. okt 1623, Žiga r. 25. avg 1624, Katarina r. 15. april 1627, Janez Luka r. 16. okt. 1628, Jakob Filip r. 28. april 1631, Žiga II. (ker je prvi umrl) r. 4. sept. 1635, Elizabeta r. 30. okt. 1636, Marija r. 31. maja 1647, Ana Rozina r. 6. febr. 1649. Druga žena je Elizabeta in otrok njuni iz tega zakona je znan Frančišek Ksav. R. 30. decbr. 1651.

Vid Ferdinand Fürnpfeil de Pfeilheimb, zak. Sin Korbinijana in Ane Marije, se je prorodil v mestu dne 30. junija 1638, umrl pa je dne 13. sept. 1687. star 49 let. Oženjen 27. maja 1663 z Marijo Sidonijo Strobel, hčerjo ljubljanskega mestnega prefekta Matija, je imel te-le otroke: Marija Cecilija r. 22. novbr. 1666, Marija Katarina Renata r. 24. novbr. 1667., Ferdinand Jožef r. 12. febr. 1672., Karol Leopold r. 23. maja 1674. Ta poslednji pa je bil oženjen z Marijo in je imel sledeče v Loki rojene otroke: Katarina Suzana r. 26. decbr. 1702., Jožef Emanuel r. 20. marca 1705., Marija Ana r. 5. dec. 1706., a je umrla in druga istega imena je bila roj. 29. aprila 1708.

P. Konstancij Fürnpfeil de Pfailheimb, je zagledal beli dan v Škofji Loki 23. okt. 1623. ter bil krščen na ime sv. Daniela. Oče mu je bil Žiga, mati pa Katarina. Redovniško kapucinsko haljo je oblekel l. 1641. Ko je bil v mašnika posvečen okrog l. 1647. je s čednostnim svojim življenjem kazal na vse strani, de je vreden duhovni sin sv. Frančiška. Bil je učenik novincem, večkrat je opravljal službo gvardijana, tudi definitorjem je bil večkrat izvoljen, bil je izvrsten pridigar. On je mnogo premišljeval, zlasti Kristusovo trpljenje, ktero je želel sam okušati in zato se je ostro bičal. Bil je mož molitve in svetega življenja. Večkrat je bil zamaknjen ter bil napolnjen celo s preroškim duhom. Dvema novincema, ki sta izstopila iz reda brez vzroka, je napovedal nesrečen konec. In res sta se domu grede črez morje potopila z barko, med tem, ko so se vsi drugi srečno rešili na suho. Njegovo svetost je Bog že v življenji s čudeži proslavil. »Kakoršno življenje, taka smrt« pravi pregovor. Ker je pobožno, čednostno živel, zato je tudi umrl blažene smrti dne 12. febr. L. 1684. pri sv. Antonu v Gradcu.

Volbank Andrej  Fürenpfeil pl. Pfailhaimb, zak. Sin Korbinijanov, je bil oženjen 21.11.. 1661 s Suzano, vdovo Selenič, roj. pl. Dienstl ter imel sina Janeza Bernarda r. v Ljubljani 21. avg. 1669. Druga soproga je bila Marija Kordula, hči Jan. Nep. Jurija pl. Rasp iz Loke, otroci pa Marija Ana Jožefa r. 12. dec. 1694 omož 14. maja 1715 z Adamom Jan. pl. Rasp v Ljubljani, kjer je bila rojena tudi Marija Cecilija dne 14. novbr. 1694.

Volbank Andrej je bil rim. Ces. Naddacar v Ljubljani in je 57 let star umrl dne 27. dec. 1697. ter je pokopan pred velikim oltarjem na evang. Strani v nunski cerkvi v Škofji Loki, kjer je imel črnomarmeljnat spominek vzidan do 1900. Takrat so ga preneslo v kapelico pod korom. Napis slove sledeče: »Hie ligt begraben der woll edl gebohrene Herr Wolffandre Fyernpfeil von Pfeilheimb röm. kath. may.: Ober-Auffschlags-Einnehmer zu Laybach, der den 27. Dec. 1697. seines Alters 57. seeligklich entschlaffen. Gott wolle Ihm und allen Christglaubigen verleichen die ewige Ruhe!«

Dr. Lovrenc Čadež (Zadesius)

Je bil porojen v Škofjiloki od kmetiških roditeljev. Po dovršenih svojih vedah je postal  doktor modroslovja. Kot duhovnik je služboval na Dunaju. Bil je kanonik dunajski, oficial pasavski, profesor »ethices« 1557. in »gramaticus« dunajskega vseučilišča. V letih 1553., 1555. in 1562. je bil dekan modroslovne fakultete, a l. 1570. je bil dvakrat zaporedoma izvoljen dekanom bogoslovne fakultete. V l. 1561., 1564., 1567. in 1570. je bil prokurator dijakov avstrijskih narodnostij. L. 1564. je bil vseučiliški rektor. Samostojnega literarnega dela njegovega nismo zasledili, vendar se ga z največo spoštljivostjo  spominjajo v svojih delih njegovi učenci. Ko so za vlade cesarja Ferdinanda jezuiti začeli nastopati proti tedanjim vseučiliškim profesorjem iz namena, da bi si vseučilišče popolnoma prisvojili, kar so pozneje tudi dosegli, obdolžili so z drugimi profesorji vred tudi Čadeža krivoverskega prepričanja (naziranja) (ketzerische Ansichten)

Pokorn se skoraj brez izjeme sklicuje na vire.
Pri Čadežu navaja kot vir Izvestja muzejskega društva IX. Str. 7. Protokol št. 1  v Knezoškof. Arhivu.

Rodoslovni podatki
Osnovni atributi Rodovnik sestavljajo podatki o sorodstveno povezanih osebah. Osebe so določene z osnovnimi in po želji z dodatnimi atributi. Sorodstveni razmerji sta dve. Eno je zveza med moškim...
Kratka kategorizacija rodoslovcev
Peter Hawlina V dosedanjih nadaljevanjih smo na rodoslovje skušali gledati bolj z resne plati. Čas je, da se sami nad svojo dejavnostjo tudi malo ponorčujemo. Poglejmo, kako bi se dalo rodoslovce...
Arhivski priročnik
Pripravili smo poseben priročnik za delo s starimi zapisi v arhivih. Priročna knjižica formata A5 v spiralni vezavi ima več kot 70 strani (vzorčen primerek nekaj strani).Bistveno so dopolnjeni...
Krožek jemlje slovo, društvo ponuja roko
V vsaki dosedanji številki našega biltena so se pojavljale sestavine, bolj ali manj pomembne, ki so druga ob drugi prispevale k temu, da ta naš bilten in vse naše početje postopoma dobiva...
Main page Contacts Search Contacts Search