prva01

Domov

Rodoslovje je tudi turizem

Z novimi turističnimi trendi, sodobnimi oblikami turizma in predvsem z zanimanjem za raziskovanje lastnih korenin dobiva tudi rodoslovje turistično podlago in se vključuje na turistično tržišče.

Rodoslovni turizem

Raziskovalci turistične panoge in turistični delavci uvrščajo rodoslovni ali rodbinski turizem med dediščinske ali kulturne oblike turizma, ki postaja vse pomembnejša oblika turistične ponudbe in priljubljena med turističnimi obiskovalci. Obiskovanje grobov, pokopališč in vojnih spominskih obeležij raziskovalci uvrščajo med temačne, mračne ali morbidne oblike turizma, ki je za mnoge skrivnostna, posebna in tudi etično sporna oblika turizma. Težko je rodoslovni in pokopališki turizem uvrstiti v eno od oblik turistične panoge, saj gre za preplet različnih oblik turizma in sodobno turistično panogo. Zagotovo je rodoslovni turizem oblika kulturnega in temačnega turizma, je pa tudi aktivna in izobraževalna oblika turizma, ki omogoča raziskovanje, prinaša dodatno izobraževanje in pomeni aktivno preživljanje prostega časa in prinaša nova spoznanja ter nov pogled na svet in okolico. Rodoslovni turizem je tesno povezan tudi z obiskovanjem pokopališč, grobov in spomenikov, kjer so pokopani družinski člani in drugo sorodstvo. Nagrobniki in družinske grobnice so tudi pomemben vir rodoslovnih podatkov in dopolnjujejo zbirko družinskega drevesa pri iskanju svojih prednikov in korenin.

Z iskanjem prednikov in obiskom krajev ali držav, od koder so prišli posamezni ljudje, se je začel razvijati tudi rodoslovni turizem. Tako rodoslovje dobiva in ponuja tudi tržno nišo v turizmu. Turizem motiviran z rodoslovjem povečuje zanimanje za poreklo posameznikov, ustvarjanje stikov s sorodniki in družinsko zgodovino. Rodoslovje in raziskovanje svojih korenin (ang. roots tourism) kot turistična oblika se je začela v ZDA, kjer se je rodoslovje najbolj razmahnilo in je postalo pomembna gospodarska panoga. Američani so tudi vodilna velesila na področju rodoslovja, razvoju rodoslovnih programih in trženju rodoslovnih turističnih priložnosti. V Ameriki obstajajo turistične in rodoslovne agencije, ki ponujajo rodoslovni turizem kot dobro razvito turistično panogo z vso pripadajočo infrastrukturo.

Rodoslovni turizem je precej razširjen in privlačen med ameriškimi Slovenci, ki iščejo svoje prednike, korenine in sorodnike v Sloveniji. Gre za potomce tretje in četrte generacije Slovencev, ki so se v ZDA izselili že v času Avstro-Ogrske monarhije s konca 19. in začetka 20. stoletja iz različnih regij Slovenije. Rodoslovje s slovensko-ameriško rodoslovno konferenco in obiskom ameriških Slovencev matične države dobiva tudi turistično dimenzijo in ponuja novo tržno nišo v turistični ponudbi.

V zadnjem obdobju tudi slovenske turistične agencije vse bolj vključujejo v svoje turistične destinacije tudi obisk pokopališč in grobov vseh vrst, od vojaških, starih zaščitenih pokopališč do grobnic pomembnih osebnosti. Ob 100. obletnici 1. svetovne vojne so postala priljubljena turistična destinacija grobišča, vojni spomeniki in druga vojna obeležja v spomin na soško fronto ob slovensko-italijanski meji, ki jih obišče tudi precej tujih turistov.

Slika: Vojaško pokopališče 1. svetovne vojne pri Bovcu (foto: Matej Ocvirk, 2016)

 

Organiziranje rodoslovnega potovanja

Namen rodoslovnih potovanj je raziskovanje in obiskovanje krajev ali držav, kjer posamezniki ali skupine iščejo svoje prednike, sorodnike in kraje, kjer so živeli. Rodoslovno turistično potovanje lahko organiziramo sami brez turistične agencije ali kakega drugega turističnega posrednika. Lahko ga organiziramo posamezno ali skupinsko, lahko sami, ali pa v krogu družine in prijateljev obiščemo kraje, kjer so živeli naši predniki, poiščemo sorodnike in izdelamo družinsko drevo tudi s pomočjo drugih. Lep primer skupinskega rodoslovnega potovanja v krogu družine je izpeljal Peter Hawlina, ko so ob 100. obletnici 1. svetovne vojne obiskali kraje in pokopališča prednikov v pokrajini Galiciji na današnjem Poljskem, ki so se borili in službovali na fronti 1. svetovne vojne, kjer so se avstro-ogrski vojaki bojevali proti ruskim.[1]

Namesto zaključka

Rodoslovni turizem je ena od oblik turističnega potovanja in raziskovanja, ki ga lahko sami, tudi relativno poceni organiziramo in si ga sami zastavimo. Rodbinski turizem je lahko zanimiva, pestra in raziskovalna turistična oblika, tudi polna dogodivščin, neodkritih družinskih zgodb in pomeni nekakšno družinsko potovanje skozi čas z novimi spoznanji in odkritji, ki ga lahko tudi sami organiziramo individualno ali skupinsko v okviru svojih družinskih članov ali prijateljev. Lahko sami izdelamo družinsko drevo, obiščemo kraje in pokopališča, kjer so živeli in so pokopani naši bližnji ali daljni sorodniki, poiščemo nepoznane sorodnike in jih spoznamo ter sestavimo nove družinske zgodbe.

Matej Ocvirk, november 2016

 

Viri in literatura

Hawlina, Peter, 2012. Rodoslovje. Vzpon in zaton. Slovenija: revija za Slovence zunaj Republike Slovenije, str. 25. URL: http://www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov/pageuploads/februar_marec.pdf  (Citirano 21.11. 2016).

Hawlina, Peter, 2014. Mit Galicije. Drevesa, št.1, str. 49-50.

Koren, T., 2015. Pot miru od Alp do Jadrana. Vodnik po soški fronti. Kobarid, Fundacija Pot miru v Posočju, str. 9-12.

Kovačič, S. P., 2016. Po sledeh svojih prednikov. Gorenjski glas, 23.9. 2016.

Kužnik, Lea, 2015. Typology of dark tourism herigate with It s implications on Slovenian future dark tourism products. Research in social change, 3.9. 2015, str. 320-322.

Vugrinec, Boris, 2011. Pokopališča kot del turistične ponudbe. Bonbon, 11.10. 2011, št. 286.


[1] Več o potovanju Petra Hawline, obisku krajev in pokopališč v Galiciji lahko preberete v posebni številki rodoslovne revije Drevesa Mit Galicije, december 2014, št. 1, str. 49-50.

 

 

Hišna imena
O hišnih imenih (domača imena, vulgo imena) smo na srečanjih rodoslovcev večkrat govorili in objavljali v društvenem glasilu Drevesa. V decembru 2013 so se na spletu pojavila Hišna imena na...
Slovenska genetska študija
Damjan Glavač via list.arnes.si Mar 27 to rodoslovci Pozdravljeni, Obveščam vas, da formalno ni nobenih zadržkov, da začnemo z izvedbo projekta 100 slovenskih mtDNA genomov (kar nekaj vas je v tem...
Kdo smo, od kje in kdaj smo prišli?
Preberite si nov članek Marjete Manfreda Vakar in Darka Vrečka z naslovom Kdo smo, od kje in kdaj smo prišli? Prispevek je bil napisan na povabilo urednice lista Istrske teme. Ker se zaključki v...
Dogodki
[2001] I. mednarodna rodoslovna konferenca [2008] Grbi se vračajo [2010] Likovno oblikovani rodovniki [2010] Razstava v Clevelandu [2013] III. mednarodna rodoslovna konferenca
Main page Contacts Search Contacts Search