Domov

Kratka kategorizacija rodoslovcev


Peter Hawlina

V dosedanjih nadaljevanjih smo na rodoslovje skušali gledati bolj z resne plati. Čas je, da se sami nad svojo dejavnostjo tudi malo ponorčujemo. Poglejmo, kako bi se dalo rodoslovce razvrščati po različnih kriterijih. Npr.

  • na ljubitelje in strokovnjake,
  • na začetnike in izkušene,
  • na tiste, ki delajo za lasten namen in tiste, ki delajo po naročilu in za plačilo,
  • na tiste, ki ne znajo brez računalnika in tiste, ki ne znajo z njim,
  • na tiste, ki jih zanimanje za rodoslovje popade trenutno in tiste, ki mu vedno ostanejo zvesti,
  • na tiste, ki se zanimajo samo za plavo kri in tiste, ki se ne ozirajo na stan in pomembnost prednikov ali raziskovanih oseb,
  • na tiste, ki za nazaj in za naprej raziskujejo samo moško linijo in tiste, ki se ne omejijo na priimek,
  • na tiste, ki jim zadošča ime in priimek in tiste, ki se zadovoljijo šele s popolnimi podatki.

Sami boste verjetno našli še kakšno možnost razvrščanja. Nekoliko natančneje bi jih lahko ločevali tudi po naslednjih značilnostih:
× Taki, ki bi želeli sebi in vsem drugim zagrniti zaveso pred preteklostjo, ki jo odgrinjajo rodoslovne raziskave. Teh je zelo malo.
× Malo je tudi tistih, ki jih rodovnik prav nič ne zanima.
× Največ je tistih, ki jih to sicer zanima, o sorodstvu zelo veliko vejo, redko pa svoje vedenje prenesejo na papir in ga s tem ohranijo potomcem
× Približno en odstotek je takih, ki si vzamejo čas in svoje poznavanje dokumentirajo
× Samo en odstotek od teh zadnjih je takih, ki se lotijo temeljitejših raziskav. Navidezne ovire jih pri delu še podžigajo.
× Iz te zadnje populacije se nekateri dvignejo na še višjo raven. Ta zahteva vsaj delno poznavanje številnih področij, ki jih sicer obravnavajo zgodovinske, geografske, etnografske, sociološke, antropološke in še marsikatere druge vede.

Po tem uvodu, ki morda naredi resen vtis, smo dovolj ogreti, da si ogledamo še naslednjega. Kategorije so namenoma izbrane s pojmi, ki se končajo na ’ ač’. Ta končnica besedam največkrat prida nekoliko slabšalen pomen, podobno kot tiste, ki se končajo na ’ uh’. Poznavalci bomo košček sebe našli v skoraj vsaki od navedenih kategorij.

  • Sanjač. Neprestano sanjari o tem, kaj vse bo naredil. V sanjah se mu vse prikazuje veliko lepše, kot je v resnici. Zato raje ostane pri sanjah. Sanjaču je podoben
  • Mečkač. Ta se je sicer sprijaznil z ugotovitvijo, da življenje niso sanje, ne more pa se lotiti dela. Temu je blizu
  • Nergač, ki razloge za svoje mečkaštvo zvrača na številne neutemeljene ovire. Temu sledi
  • Čvekač. Ta je sicer nekaj malega zapisal na papir, še veliko večje ima načrte. Že zapisano razkazuje naokrog kot babice fotografije svojih vnučkov in išče priložnost, da bi sogovornika dolgočasil z dolgoveznimi pripovedmi o svojem rodu, ki da je direktno povezan z bizantinskim dvorom.
  • Bahač naredi ali še raje naroči rodovnik zato, da se z njim ponaša. Če ne gre drugače, si ga izmisli.
  • Berač prosjači od vrat do vrat in neredko priberači prave poslastice. Tako pridobljenega pogosto ni pripravljen deliti z drugimi, niti s tistim, ki ga je obdaroval. Ne zaveda se, da je informacija dobrina, ki na vrednosti pridobi, če jo damo od sebe, sami pa pri tem nič ne izgubimo. Če jo zapiramo, se skisa, splesni in zgnije. Če jo odpremo, oživi in se razrase.
  • Gostač se pusti gostiti ob tuji mizi, sam ne zna sodelovati.
  • Hlastač nabira vse, kar mu pride pod roko. Ne ozira se na kakovost podatkov. Zbrano gradivo je neurejeno, zato nepregledno in največkrat malo vredno.
  • Skakač skače od ene raziskave k drugi. Nobene ne obdela temeljito, o vsaki pa bi hotel imeti v razpravi glavno besedo.
  • Kovač ali klepač kuje in kleplje. Svoje izdelke obeša na stene kot histerična gospodinja svoje gobeline.
  • Garač bi prevzel vsako delo. Raziskoval bi zase in za vsakogar. Komaj čaka na novo priložnost, da se zakoplje v delo. Rezultate razdaja brez plačila.
  • Skrivač je tisti garač, ki rezultate svojega dela občuduje sam in jih ne želi pokazati nikomur. Za to ima največkrat neutemeljen razlog. Včasih gre za to, da drugi, po njegovem mnenju, tega ne zaslužijo, večkrat pa ne želi odkriti sorodstvenih zvez, ki se jih sramuje.
  • Uživač bi lahko rekli tistemu, ki so mu raziskave pravi užitek. Ni mu žal časa, naporov in sredstev. Svoje rezultate je pripravljen brez zadržkov posredovati komurkoli.
  • Orač je tisti, ki zna orati ledino. Pri delu odkriva nove načine in možnosti za raziskovalno delo. Je inovator.

Vzdevkov na '-ač' bi se še našlo. Če se vam ljubi, jih kar dodajte.

Petrač Porivač

Bilten rodoslovnega krožka (št. 2...
BILTEN RODOSLOVNEGA KROŽKA LETO 1, ŠTEVILKA 2 MAJ 1994 DRUSTVO All KROZEK, SEKCIJA ALI KLUB, . Kot vidite, se v marsičem še Iščemo. Številka 1 je nosila naslov Bilten rodoslovnega društva, danes...
Imenoslovje
Rodoslovje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo ter vključuje imena živih in preminulih sorodnikov ter kraje, kjer so prebivali.[1] V rodoslovju...
Prispevki za varovanje arhivskega...
Člani SRD se zavedamo pomembnosti arhivskega gradiva in nevarnosti za morebitno izgubo. Že naše raziskovalno delo je ena od oblik prepisovanja in obdelave tega gradiva. Še zlasti uporabno je tisto...
Milan Škerlj - Vojni dnevnik
Dr Milan Škerlj VOJNI DNEVNIK 1914 - 1915 DNEVNIK IZ LET 1914 IN 1915 Dunaj 25. VII. Vse mesto je silno razburjeno ali rajši silno potrto radi odgovora na noto. Ne dam tega opaziti, vendar mi gre...
Main page Contacts Search Contacts Search