prva02

Domov

Uvodnik 4/4

S to številko se je zaključilo četrto leto izhajanja prvega in edinega slovenskega rodoslovnega časopisa. Do izhajanja je prišlo samodejno, v urednikovanje so me zapeljale okoliščine. Nekaj nekoliko bolj vnetih rodoslovcev nas je sprejelo izziv in zastavili smo aktivnosti, ki imajo svoj najbolj trajni dokaz prav v pričujočem glasilu. Rezultatov dela je sicer še mnogo več, domišljavo bi zvenelo, če bi rekel, da jih ni mogoče našteti. Ne nazadnje je enega od odrazov našega delovanja moč meriti po obiskanosti naših spletnih strani in pogostosti posredovanja odgovorov na poizvedbe raziskovalcev iz tujine.

V tej številki objavljamo pregled vsebine vseh dosedanjih številk. Vsem avtorjem in tistim, ki ste na različne načine prispevali pri uresničevanju posamičnih ali skupnih nalog, se ob tej priložnosti še enkrat prav lepo zahvaljujem. Potrebnega je bilo precej nesebičnega dela.

Bolj sami pri sebi smo ugotavljali, da naše delo ni namenjeno nam samim. Verjeli smo, da so rezultati našega dela dobrodošlo zapolnjevanje praznine, ki bi sicer zevala na tem mestu. Kdor zna primerjati dosežke posameznih evropskih in vzhodnoevropskih držav na področju rodoslovja, bo znal uvrstiti tudi Slovenijo. Veseli nas, da v tujini za nas vedo in nam izrekajo priznanja. Veliko manj smo bili uspešni pri predstavljanju našega dela v domovini. Skoraj vsi poskusi, da bi dejavnike na znansteveni, raziskovalni, kulturni in politični ravni prepričali o družbeni potrebnosti našega delovanja, so bili preslišani. Na zelo slab odziv je naletel poziv tistim, ki bi bili dolžni poravnati članske in naročniške obveznosti. Na ignoranco ali zavrnitev so naletele naše prošnje za finančno podporo. Popolnoma se je ponesrečil tudi poskus, da bi naš časopis kupile še druge knjižnice v Sloveniji. Ponudbo smo poslali na več kot devetdeset naslovov, naročila ni bilo enega samega.

Vse to in še marsikaj drugega je več kot zadosten znak, da smo se v naših predvidevanjih ušteli. Časopis ni potreben ne nam članom, še manj Sloveniji. Tako menijo tudi člani Upravnega odbora društva.

Možno je seveda, da časopis ni zanimiv, ker ga ‘urednik’ ne zna narediti zanimivega. Z urednikovanjem si urednik pridobiva tudi neko obliko oblasti. Sam se je sicer prav izrazito nisem zavedal, pri vključevanju prispevkov praktično nisem izvajal selekcije. Nikogar pa mi ni bilo treba vprašati za dovoljenje, da objavljam tisto, česar sem se pri svojem delu domislil sam. Zato je morda spisek mojih naslovov tudi najdaljši.

Vsaka oblast človeka tudi pokvari. Postane domišljav, prepričan, da je samo on sposoben in primeren za izbrano mesto. Bolj ko je nesposoben, prej se mu utrdi to prepričanje. Podoben postane tisti kroti, ki se ji je sanjalo, da je postala konj. Tako so jo sanje prevzele, da se je pustila podkovati. Krehala je in cepetala, vsem je bila odurna, pa vseeno nihče niti toliko sočutja ni zmogel, da bi jo odbrcnil v njeno mlakužo. Redkokatera krota se skesa in se zbosi, preden se utopi.

Nekaj privilegijev sem si dopustil z izbiro naslovnic in pri tem dosledno izbiral Škofjo Loko in sebe, kot avtorja fotografij. Ne zato, ker bi se polakomnil honorarja, saj sem imel s tem samo stroške, honorarja nobenega. Bolj zato, ker mi je bil v samoljubnosti všeč zamišljeni koncept. Dreves in krajev v Škofji Loki ne bi zmanjkalo še vsaj eno leto, vseeno pa je štor kar primeren motiv za zaključek. V zadnji številki vsakega letnika se je na naslovnici ob simbolni jelki ali božičnem drevescu znašla tudi katera od mojih štirih hčera. Leta 1995 je bila to Ana, leto kasneje Liza, letos sta dvojčici Iva in Eva tisti, ki v motivu, ki bi bil lahko podoben praznični voščilnici zaključujeta tudi to serijo.

Slovenska genetska študija
Damjan Glavač via list.arnes.si Mar 27 to rodoslovci Pozdravljeni, Obveščam vas, da formalno ni nobenih zadržkov, da začnemo z izvedbo projekta 100 slovenskih mtDNA genomov (kar nekaj vas je v tem...
Rodovniki Slovenskega rodoslovnega...
Rezultat rodoslovnih raziskav je rodovnik. Današnja tehnologija je izdelavo rodovnika tako zelo olajšala, da se je evidentiranje rodovnikov izredno razmahnilo. Danes le še redki posamezniki...
Nova odkritja o koliščarjih na...
Predavanje za SRD 22. 11. 2016 Koliščarji so živeli na »našem« območju, vendar ne vemo kako so z nami sorodstveno povezani. Ostanki njihovih teles se niso ohranili, a obilje drugih materialnih...
Koliko genetskih vzorcev ima Slovenija
Ne vem. Nihče tega ne ve. Navadno vsak laboratorij ve, koliko analiz je naredil. Saj še kopirni aparat ve, koliko kopij je naredil in ravno tako vsak tiskalnik. Moj telefon mi zdaj dnevno šteje...
Main page Contacts Search Contacts Search