prva02

Domov

Uvodnik 4/4

S to številko se je zaključilo četrto leto izhajanja prvega in edinega slovenskega rodoslovnega časopisa. Do izhajanja je prišlo samodejno, v urednikovanje so me zapeljale okoliščine. Nekaj nekoliko bolj vnetih rodoslovcev nas je sprejelo izziv in zastavili smo aktivnosti, ki imajo svoj najbolj trajni dokaz prav v pričujočem glasilu. Rezultatov dela je sicer še mnogo več, domišljavo bi zvenelo, če bi rekel, da jih ni mogoče našteti. Ne nazadnje je enega od odrazov našega delovanja moč meriti po obiskanosti naših spletnih strani in pogostosti posredovanja odgovorov na poizvedbe raziskovalcev iz tujine.

V tej številki objavljamo pregled vsebine vseh dosedanjih številk. Vsem avtorjem in tistim, ki ste na različne načine prispevali pri uresničevanju posamičnih ali skupnih nalog, se ob tej priložnosti še enkrat prav lepo zahvaljujem. Potrebnega je bilo precej nesebičnega dela.

Bolj sami pri sebi smo ugotavljali, da naše delo ni namenjeno nam samim. Verjeli smo, da so rezultati našega dela dobrodošlo zapolnjevanje praznine, ki bi sicer zevala na tem mestu. Kdor zna primerjati dosežke posameznih evropskih in vzhodnoevropskih držav na področju rodoslovja, bo znal uvrstiti tudi Slovenijo. Veseli nas, da v tujini za nas vedo in nam izrekajo priznanja. Veliko manj smo bili uspešni pri predstavljanju našega dela v domovini. Skoraj vsi poskusi, da bi dejavnike na znansteveni, raziskovalni, kulturni in politični ravni prepričali o družbeni potrebnosti našega delovanja, so bili preslišani. Na zelo slab odziv je naletel poziv tistim, ki bi bili dolžni poravnati članske in naročniške obveznosti. Na ignoranco ali zavrnitev so naletele naše prošnje za finančno podporo. Popolnoma se je ponesrečil tudi poskus, da bi naš časopis kupile še druge knjižnice v Sloveniji. Ponudbo smo poslali na več kot devetdeset naslovov, naročila ni bilo enega samega.

Vse to in še marsikaj drugega je več kot zadosten znak, da smo se v naših predvidevanjih ušteli. Časopis ni potreben ne nam članom, še manj Sloveniji. Tako menijo tudi člani Upravnega odbora društva.

Možno je seveda, da časopis ni zanimiv, ker ga ‘urednik’ ne zna narediti zanimivega. Z urednikovanjem si urednik pridobiva tudi neko obliko oblasti. Sam se je sicer prav izrazito nisem zavedal, pri vključevanju prispevkov praktično nisem izvajal selekcije. Nikogar pa mi ni bilo treba vprašati za dovoljenje, da objavljam tisto, česar sem se pri svojem delu domislil sam. Zato je morda spisek mojih naslovov tudi najdaljši.

Vsaka oblast človeka tudi pokvari. Postane domišljav, prepričan, da je samo on sposoben in primeren za izbrano mesto. Bolj ko je nesposoben, prej se mu utrdi to prepričanje. Podoben postane tisti kroti, ki se ji je sanjalo, da je postala konj. Tako so jo sanje prevzele, da se je pustila podkovati. Krehala je in cepetala, vsem je bila odurna, pa vseeno nihče niti toliko sočutja ni zmogel, da bi jo odbrcnil v njeno mlakužo. Redkokatera krota se skesa in se zbosi, preden se utopi.

Nekaj privilegijev sem si dopustil z izbiro naslovnic in pri tem dosledno izbiral Škofjo Loko in sebe, kot avtorja fotografij. Ne zato, ker bi se polakomnil honorarja, saj sem imel s tem samo stroške, honorarja nobenega. Bolj zato, ker mi je bil v samoljubnosti všeč zamišljeni koncept. Dreves in krajev v Škofji Loki ne bi zmanjkalo še vsaj eno leto, vseeno pa je štor kar primeren motiv za zaključek. V zadnji številki vsakega letnika se je na naslovnici ob simbolni jelki ali božičnem drevescu znašla tudi katera od mojih štirih hčera. Leta 1995 je bila to Ana, leto kasneje Liza, letos sta dvojčici Iva in Eva tisti, ki v motivu, ki bi bil lahko podoben praznični voščilnici zaključujeta tudi to serijo.

Raziskovalci
Vsakomur priporočamo, da se sam loti dokumetiranja in raziskav svojega rodovnika. Nekaterim se to zdi pretežka ali prezamudna naloga ali pa jih od raziskovalnih možnosti loči razdalja,...
1994/95/96
Člani društva se na rednih mesečnih srečanjih medsebojno obveščajo o aktualnostih in pomembnejših izkušnjah ter organizirajo predavanja. Pregled strokovnih predavanj v letih 1994 - 1996:...
Smrti
Obvezno vodenje mrliške knjige je predpisal leta 1614 Rimski obrednik papeža Pavla V., ki je določil tudi vzorce, po katerem se naj pišejo vse tri vrste matičnih knjig. Do tedaj so bile...
Selitev Svetovnega slovenskega...
Napoveduje se selitev Svetovnega slovenskega kongresa in izseljenske matice iz sedanje lokacije na Cankarjevi 1 na predvideno novo lokacijo na Linhartovo cesto, kjer naj bi oba skupaj imela še...
Main page Contacts Search Contacts Search