prva01

Domov

Kaj pričakujemo od genetskega rodoslovja

Peter Hawlina

Rodoslovci smo si po izobrazbenem profilu močno različni. Genetika je bila morda samo pri redkih izjemah deležna poglobljene pozornosti. Izkušenega genetika pa med kolegi rodoslovci ne poznam. Kljub temu so nas vesti o možnostih, ki jih prinašajo spoznanja na tem znanstvenem področju zanimale že pred leti. Genetika je bila že večkrat uvrščena med teme, kakršne so nam strokovnjaki predstavljali na predavanjih in v objavah v našem časopisu Drevesa.

Zdaj se nam je prvič ponudila priložnost, da vzorce DNK molekule oddamo v primerjalno analizo.

Ob tem imamo verjetno mnogi med nami določena vprašanja in pričakovanja. Po drugi strani pa bi se v naših evidencah našlo lepo število posebnih situacij, ki bi lahko služili kot študijski primeri.

Ena od naši želja bi lahko bila ugotavljanje podobnosti genetskega zapisa med sorodniki. Ravno to je najbrž glavni razlog, da nam rezultati oddanih vzorcev ne bodo dostopni. Primeri ugotovljenega (tam kjer ga ne pričakujemo) ali izključenega sorodstva (kjer bi moralo biti) bi v določenih primerih lahko imeli nezaželene posledice. Zaradi bojazni, da ne bi bili prizadeti posamezniki, ki v takih primerih največkrat nimajo krivde in tovrstnih dejstev ne slutijo, bo onemogočeno (ali pa vsaj oteženo) dobiti odgovore na vprašanja, ki niso naperjena na razkrivanje prikrivanih situacij.

Primer take radovednosti ponazori naslednja situacija. Srečata se dva človeka, ki sta si bolj podobna kot so si podobni bratje. Živita dovolj daleč narazen, da ni resnih možnosti, da bi bila v bližnjem sorodstvu. Zanimalo bi ju, koliko se njuna podobnost odraža tudi v njunem genetskem zapisu in če se, koliko generacij bi ju ločilo od skupnega prednika. Vprašanje bi se, na kratko, glasilo:  kolikšna je korelacija med fizično podobnostjo dveh oseb in njunim genetskim zapisom?

Bolj pogosto si rodoslovci želimo prebiti oviro, na katero skoraj vsakdo prej ali slej naleti pri svoji raziskavi. Sam sem že nekajkrat potožil o podobni zagati in obljubil pršut in meh vina tistemu, ki bi našel zapis poroke mojih prastaršev Martina Peruzzija in Frančiške Marolt, ki sta se poročila leta 1871. Takih in podobnih primerov je veliko in vsakomur bi še kako prav prišlo, če bi mu genetske metode pomagale najti izhod iz slepih ulic.

Genetski vzorec je, kot trdi znanost, katerikoli delček, tudi neživi, celo fosilni, človeškega telesa. Nekoč je bila ponekod navada, da so umrlemu človeku odrezali pramen las in ga spravili za spomin. To sem sam doživel v svojem sorodstvu. Tako početje se mi je zdelo odvečno in celo nekoliko neokusno. Zdaj pa se sprašujem, koliko bi bila vredna skrbno urejena zbirka genetskega gradiva naših prednikov.

Vsak sodelujoči v omenjenem projektu bo moral poleg svojega vzorca DNK oddati tudi svoj rodovnik s tremi generacijami prednikov. Logično bi mi bilo, da bi bilo potrebno oddati ne samo imena, datume in kraje rojstev teh prednikov, temveč tudi njihove biološke vzorce. Zakaj bi sicer bili potrebni podatki o treh ali več generacijah prednikov? To nam bo verjetno razloženo kasneje. Vprašanje tule postavljam zato, ker smo v Sloveniji ravno člani Slovenskega rodoslovnega društva tisti, ki imamo zagotovo največjo zbirko rodoslovno povezanih oseb. Te osebe imamo za povrh večinoma v elektronski obliki. Za vse te osebe sicer nimamo vseh prednikov v treh generacijah. Vseeno pa jih imamo na tisoče. Na tisoče že narejenih rodovnikov!

Za primer vzemimo, da bi v projektu želel sodelovati nekdo, ki svojega rodovnika še nima. Iz izkušenj vemo, da taki navadno nimajo težav s podatki o starših, nekoliko manj s podatki o starih starših, o štirih pradedih in štirih prababicah pa navadno ne vejo dovolj in se morajo po manjkajoče podatke napotiti v arhiv. V arhivu pa morda v enem dnevu ne bodo uspeli najti vsega potrebnega za identifikacijo štirih parov prastaršev. Morda bo treba v arhiv dvakrat, morda arhiv ni več blizu današnjemu kraju bivanja. To omenjam zato, da se ne bi prezrlo vrednote ali koristi, ki je nastala ob našem ljubiteljskem delu. Marsikomu bo prihranjen omenjeni dan ali več v arhivu in verjetno tudi kakšni stroški.

Zbirke s tisoči oseb pa nudijo še več. V Drevesih smo že pisali o programskih orodjih, ki nam iz velikih zbirk izberejo primere po posebnih kriterijih. Objavljali smo npr. primere porok med sorodniki. S posebej pripravljenim vzorcem bi lahko npr. izbirali vse osebe, ki imajo že evidentirane tri generacije prednikov. Naš najbolj uporabljani program te možnosti nima, ima pa jo program Pajek.

Ta program pa v sicer nepregledni množici rodoslovno povezanih oseb lahko izbere še marsikatere druge primere, ki bi lahko prav prišli za študijske namene. Izbere nam osebe z največ evidentiranimi predniki in osebe z največjim številom evidentiranih potomcev. Lahko nam pokaže samo moške ali samo ženske potomce skupnih prednikov. Prav to bi lahko bilo dvakratno uporabljivo. Ker se po ženski liniji mtDNK skoraj ne spreminja, bi ga lahko dokazovali na izbranih primerih ženskih, Y kromosom pa na primerih moških potomcev. Naj za konec ilustriramo prav ta dva primera.

Za ta namen podatke iz rodoslovne datoteke izvozimo v GEDCOM obliki in jo uvozimo v progam Pajek. GEDCOM datoteko včitamo v navadni obliki, z ločenim označevanjem povezav, ki pripadajo moškim (očetom) in ženskam (materam) - (kljukica v izbiri Ore). Nato uporabimo makro moskipot.mcr za iskanje najdaljše moške in zenskipot.mcr za iskanje najdaljše ženske verige potomcev. Slika 1 bo prikazovala trinajst generacij dolgo žensko verigo.

Če bi imeli arhiviran genom skrajne prednice in prednika, bi ga lahko primerjali z genomom skrajnih potomcev. Ker ne dvomimo v zanesljivost dokazov genetske metode, bi v primeru razlike spoznali, da je v prikazani verigi nekje napaka. Tako napako v verigi samo ene skrajne potomke v predzadnji generaciji najbrž ne bomo zlahka dokazali, saj najbrž nimamo genetskega gradiva umrlih prednic. Zato poiščimo ženske verige v več vejah. Slika 2 bo prikazovala nekaj vej ženskih potomk, ki so od skupne prednice oddaljene šest ali sedem generacij. Vse skrajne spodnje osebe (vse so ženske) so enako oddaljene od skupne ženske prednice in če bi se  mtDNK pri kateri od njih razlikoval od pričakovanega, lahko z zanesljivostjo ugotovimo, da bo treba naš rodovnik preveriti.

Enako lahko pričakujemo na izbranem primeru moških potomcev. Slika 3 bo prikazovala podobo kot slika 2 na primeru moških verig.

Kaj lahko se nam zgodi, da bo genetski zapis ovrgel marsikateri rodovnik, pa če je še tako skrbno povzet po matičnih knjigah, ki smo jih do sedaj upoštevali kot najzanesljivejše rodoslovno gradivo. 

Populacijska študija - 100 DNK...
V Slovenskem rodoslovnem društvu (SRD) in med nekaterimi drugimi rodoslovci se je zbudilo zanimanje za sodelovanje v študiji "100 slovenskih vzorcev DNK z rodovniki" že v lanskem letu, ko je prof....
Mit Galicije
Ta teden se zaključuje redakcija posebne številke časopisa Drevesa. Vsebovala bo pričevanja o udeležbi naših prednikov in sorodnikov v Veliki vojni. Pridobljeno je naslednje gradivo (objavljam...
Napotki za začetnike
Leta 1998 je pri Cankarjevi založbi izšel obsežnejši priročnik z naslovom Moj rodovnik, ki ga je napisal Vasja Butina. Priporočila za delo so bila večkrat objavljena v časopisu Drevesa, ki ga...
LeLou
Izhodiščna situacija za zakonca LeLou. Stara starša: John Rus, rojen 1874 v Sodražici in Uršula Hönigman, r. ,1881 v Rakitnici.
Main page Contacts Search Contacts Search