Domov

Selitev Svetovnega slovenskega kongresa in izseljenske matice.

Napoveduje se selitev Svetovnega slovenskega kongresa in izseljenske matice iz sedanje lokacije na Cankarjevi 1 na predvideno novo lokacijo na Linhartovo cesto, kjer naj bi oba skupaj imela še manj prostora kot ga že imata. Vzrok naj bi bila prodaja prostorov na lokaciji sredi Ljubljane.

Slovensko rodoslovno društvo že dolgo deluje simbiotično s Svetovnim slovenskim kongresom, Izseljensko matico in mnogimi drugimi. Najprej nekaj o rodoslovju - primerjalno - Slovenija in svet. 

Popolnega pregleda nad tem področjem nima nihče. Tudi sam tega nisem raziskoval. Nekaj vpogleda sem dobil v osebnih stikih in še veliko več prek spleta. Na kratko lahko ugotovimo samo to, da se je rodoslovje vedno in povsod razvijalo in razvilo na spontane različne načine in tako deluje tudi danes. V rodoslovnem delu vsaj v osnovah v nacionalnih rodoslovjih ni razlik. So pa ogromne po obsegu, vsebini, organizaciji…..

Organizirano rodoslovje v Sloveniji je mlado. Formalno je bilo Slovensko rodoslovno društvo ustanovljeno leta 1995, nekaj let prej je začelo delovati kot krožek z mesečnimi srečanji in predavanji in izdajati društveno glasilo Drevesa. Pri delu se je zgledovalo po zahodnih vzorcih z veliko močnejšo tradicijo. Od vsega začetka je SRD navezovalo in vzdrževalo osebne in korespondenčne stike ne le med člani in nečlani, temveč tudi s posamezniki in organiziranimi skupinami v svetu.  Najmočnejši dokaz bo letošnji peti obisk 50 ameriških potomcev slovenskih izseljencev (na tretji taki konferenci jih je bilo 80), ki za deset dni obiščejo Slovenijo zgolj zaradi prebujenega zanimanja za svoj nacionalni izvor. Slovensko ne znajo. Nekaj naše pomoči smo lahko nudili tudi njim, pri urejanju njihovega osrednjega rodoslovnega oddelka v clevelandskem Slovenskem domu.

Vidnejše dejavnosti društva so še predavanja, tečaji, razstave, medijska prisotnost. Manj vidno je komuniciranje, pomoč in sodelovanje z interesenti v Sloveniji in še mnogo več izven nje. In še manj je vidno tvorjenje rodoslovnih referenčnih datotek, literature in arhivskega gradiva. Prav to slednje je morda najdragocenejši rezultat delovanja društva, ki pa je tudi najbolj izpostavljen izginotju.

Društvo ves čas svojega obstoja deluje volontersko, brez ene same plačane funkcije. Vse stroške, zlasti izdajanje časopisa Drevesa, krijemo s članarino in nepovratnimi »posojili« nekaterih članov in donatorjev. O pomenu delovanja društva nismo uspeli prepričati države, da bi pridobili vsaj status društva, ki deluje v javnem interesu. Na zaprosila za finančno podporo ni bilo odgovora li pa je bil negativen.

Nekakšno posredno tiho državno podporo je društvo pridobilo s povabilom, da smemo za svoje sestanke in predavanja, včasih tudi za možnosti sprejemanja obiskov brezplačno uporabljati sejno in klubsko sobo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) in kadar tam ni bilo mogoče tudi v prostorih Slovenske izseljenske matice (SIM). Tako SSK kot SIM sta prostorsko utesnjena in je komaj še mogoče vzdrževati urejen zunanji videz. SRD te prostore še dodatno obremenjuje kljub temu, da za še veliko obsežnejši del svojega arhiva uporablja neprimerne prostore v zasebni hiši predsednika.

S tem smo prišli do največjega problema, katerega SRD ne bo mogel rešiti sam na dosedanji volonterski način. Predsednik se bliža osemdesetim letom, zadnji mandat mu traja še eno leto in za zdaj ni še nobenega zagotovila, da bo od leta 2019 dalje društvo delovalo na enak način. Zagotovo pa bo s koncem mandata sedanjega predsednika kot je postopno nastajal v hipu propadel vse nakopičeni arhiv in knjižnica. O tem društvo opozarja članstvo, upravna telesa v društvu ter možne naslove izven društva, da bi prisluhnili predlogu, da s pridobitvijo zadostnih in primernih prostorov vsaj fizično ohranimo arhiv in knjižnico. Ob tem bi v takih prostorih nastali pogoji za urejeno delovanje društva in več kot to. S tem bi bila ustanovljena osrednja Slovenska rodoslovna pisarna.

Zadnji dve leti za uporabo sejne sobe v SSK plačujemo najemnino. Zato smo že skrčilo svojo dejavnost in se le še poredko sklicujemo več kot enkrat mesečno. Prostori SSK so SRD omogočali tudi več kot ugledno mesto za sprejemanje strank iz domovine in tujine. Z napovedano selitvijo SSK na še bolj utesnjeno lokacijo, bo SRD ostalo še brez te dosedanje tihe podpore države. Na bežigrajski lokaciji za SRD ne bo prostora.

S tem SRD še ne bo propadlo. Delovalo bo v težjih razmerah do konca mandata sedanjega predsednika. Za kasneje je usoda negotova. Morebitni kasnejši poskus ustanovitve rodoslovnega središča in osrednjega državnega rodoslovnega svetilnika na pogorišču sedanjega ne bo lažji in cenejši. Naša sedanja pobuda je cenovno zanemarljiva. Še zlasti, če se primerjamo s čem podobnim v svetu. Za primerjavo bi pokazal najprej na sosednjo Avstrijo, kjer društvo Adler deluje od leta 1870 in je od nemškega Herolda samo eno leto mlajše. Njihovi prostori so streljaj od Burga in Parlamenta v neposredni bližini univerze na Ringu. Druga primerjava bi lahko bila s Slovenijo večkrat primerjana Irska, zdaj zlasti Severna Irska. Tam je osrednji center PRONI v Gasgowu. In še samo dva primera iz najbogatejše države. Tam je rojstvo sodobnega rodoslovja. Največji kolos je mormonski center v državi Utah. Tam je Slovenija mikroskopsko majhna. Že javne knjižnice (npr Washingtonska Congress Library (ki je s podhodom povezana s Capitolom) imajo rodoslovni oddelek morda večji od naše knjižnice Otona Zupančiča, ki nima rodoslovnega oddelka in pod pojmom rodoslovno najdemo za zdaj samo Rodbinsko kroniko Hribar in Šumi in pod pojmom Rodoslovje še Topliškovo knjigo. Podobno je z newyorško Public Library na Peti aveniji. Tam ne morem še brez omembe Daughters of the American Revolution. Ta je v neposredni bližini Bele hiše. Diši nekako tako kot Antifašistična fronta žena. Morda tudi je nekaj podobnega. Poglejte na spletne povezave. Podstavil sem samo Wikipedijske povezave. Če bi kdo hotel kaj več, naj si sam postreže. Odpirale se mu bodo brezkončne povezave.

Tega pisanja sem se lotil, ker je peščica posameznikov mnenja, da ni prav, če ignoriramo pomen nekaterih družbenih pojavov in jim jemljemo možnost za urejeno delovanje. V navedenih primerih ni bogataša, ki bi imel najmanjšo možnost, da katero od omenjenih rodoslovnih (in podobnih) ustanov omeji v delovanju. Bilo bi podobno kot namesto piramid v Egiptu zgraditi Disneyland in Las Vegas.

Jaz nisem aktivist in se ne bom boril. Sam pri sebi se zamislim nad našo resničnostjo. Kot me je sram pred brati Hrvati, ki nas puščajo daleč za seboj že samo v spletni odprtosti svojih matičnih arhivov. Če bo v tem pisanju kdo začutil zagrenjenost, se morda ne moti. Vendar mi lahko verjame, da bom manj obžaloval padec SRD, kot sem obžaloval padec najlepše jablane na mojem vrtu. Padla je pod majskim snegom leta 2016.

Zapisal Peter Hawlina kot razmišlja on sam in ne kot nekdo, ki naj bil to povedal v imenu SRD. SRD nima stališča.

'Popis prebivalstva' župnije Stara...
'Popis prebivalstva' župnije Stara Loka 1783-1792 Hafner Jožef Mlinar Vešter 1 Hafner Jožef Parte Vešter 2 Kemperle Mihael Šraj Vešter 3 Gasser Franc Hren Vešter 4 Lizher Andrej Drajnar Vešter 5...
Standardi
Društveni pogledi na priporočila pri rodoslovnem delu in vprašanje etičnih standardov, zlasti z ozirom na zakonske okvire Ta vprašanja se občasno pojavljajo na društvenih srečanjih. Postavljajo...
Vojni dnevnik - Milan Škerlj
Dr Milan Škerlj VOJNI DNEVNIK 1914 - 1915 DNEVNIK IZ LET 1914 IN 1915 Dunaj 25. VII. Vse mesto je silno razburjeno ali rajši silno potrto radi odgovora na noto. Ne dam tega opaziti, vendar mi gre...
2013
Člani društva se na rednih mesečnih srečanjih medsebojno obveščajo o aktualnostih in pomembnejših izkušnjah, vsak mesec pa organizirajo še strokovno predavanje. Pregled dogodkov v letu 2013:...
Main page Contacts Search Contacts Search