Domov

Rodoslovje in varstvo osebnih podatkov

Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90 in 19/91; v nadaljevanju zakon) ureja varstvo osebnih podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov in njihovo zavarovanje, evidence za potrebe varstva osebnih podatkov in njihovega zavarovanja, pravice posameznika, njihovo varstvo in omejitve, iznos osebnih podatkov iz države, nadzor in spremljanje izvrševanja določb zakona.

Zakon določa, da je osebni podatek tisti podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (1. točka 5. člena). Podatki, ki jih rodoslovci zbiramo, obdelujemo in hranimo so predvsem:

  • ime in priimek,
  • datum in kraj rojstva,
  • datum in kraj poroke,
  • datum in kraj smrti.

To so podatki, ki jih vsebujejo matične knjige in se v tekstu nadalje imenujejo matični podatki. Velja pa opozoriti, da je mogoče do teh podatkov priti tudi s pomočjo drugih virov in ne samo matičnih knjig. V nadaljnjih pojavljanjih izraza matični podatki je potrebno to dejstvo imeti vedno pred očmi.

Med drugimi podatki se nahajajo:

  • datum in kraj krsta (ali drugega podobnega obreda),
  • datum in kraj pogreba,
  • datum in kraj šolanja,
  • poklic,
  • doseženi akademski nazivi,
  • veroizpoved...

Poleg naštetih je lahko predmet rodoslovne zbirke tudi kopica drugih podatkov, ki kažejo na življenje posameznika in ki so seveda od primera do primera različni. Najosnovnejši podatek za vsakega rodoslovca pa je vsekakor podatek o sorodstvu po krvi in po svaštvu. Ta podatek je celo pomembnejši od imena in datumov rojstva in smrti. Za osebo A so na primer znani matični podatki, ve se tudi, da je imela sina B, za katerega pa ni nobenega izmed matičnih podatkov. Na drugi strani se ve, da je oseba B imela sina C, za katerega so podani matični podatki. Ker je znana sorodstvena vez med osebama A in C (preko osebe B), so lahko v rodovnik potomcev osebe A uvrščeni potomci osebe C in obratno - v rodovnik prednikov osebe C so lahko uvrščeni predniki osebe A. V obeh primerih pa je potrebno navajati osebo B kot vmesni člen brez vseh matičnih podatkov. Iz gotovosti sorodstvenih vezi A - B in B - C je mogoče z gotovostjo sklepati na tretjo sorodstveno vez, A - C. V primeru popolnih matičnih podatkov o osebi B ob negotovosti sorodstvenih vezi z osebo A ali z osebo C je nemogoče sestaviti rodovnik potomcev oziroma prednikov za osebi A in C.

Ali (in če, kateri) zgoraj našteti rodoslovni podatki predstavljajo podatke ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika? Pred tem bi bilo potrebno ugotoviti, kaj je zakonodajalec predpostavljal pod temi izrazi. Ali se da iz priimka avtorja tega članka (Novaković) ugotoviti, ali je srbske, hrvaške, slovenske ali eskimske narodnosti in ali je narodnost lastnost posameznika, stanje v katerem se trenutno nahaja ali njegovo razmerje do predmetnega naroda? Ali je starost nekoga njegova lastnost ali njegovo stanje? Ali v primeru nedvomno podedljive bolezni osebe A gotovo sorodstveno razmerje med osebama A in C iz zgornjega primera kaže na to, da ima tudi oseba C to bolezen? V Angliji trenutno potekajo raziskave glede vnosa dedne bolezni hemofilije v angleško kraljevsko rodbino. Kraljica Viktorija (1819-1901) je bila prenašalka te bolezni, njen oče Edvard, Vojv. Kentski (1767-1820) pa je ni imel. Zadnje raziskave kažejo na to, da niti njena mama Viktorija, Pcs. Sachsen-Koburg-Gothska (1786-1861), ni bila prenašalka te bolezni. Če se ti zadnji rezultati potrdijo kot pravilni, je mogoče zaključiti, da oče kraljice Viktorije ni bil Edvard, Vojv. Kenstki, temveč nekdo drug, ki je imel hemofilijo. V tem primeru pa pade tudi vsa linija prestolonasledstva od Viktorije do Elizabete II..

Rodovnik, ki ne vsebuje pravilnih sorodstvenih vezi ali ki ne vsebuje vseh potomcev ali prednikov je nepravilen oziroma nepopolen. Proti popolnosti je potrebno težiti, čeprav v celoti nikoli ne more biti dosežena, ker se predniki vseh nas prej ali slej izgubijo v času, ko sorodstvena vez ni bila zapisana oziroma kako drugače ohranjena v zgodovinskem spominu. Še bolj pomembno je težiti proti pravilnosti, kajti nepravilnost je hujša kot nepopolnost. Če v rodovniku ni prednikov osebe C iz zgornjega primera, jih pač ni, če pa so kot njeni predniki navedeni predniki osebe D in ne osebe A, ker se zmotno misli, da je oseba D oče osebe B, so posledice lahko zelo usodne tudi za vse potomce osebe C, ki živijo v prepričanju, da so njihovi predniki predniki osebe D.

Težnja po pravilnosti rodovnikov je osnovna naloga rodoslovcev. Napačni zapis imena ali datuma rojstva oziroma kateregakoli drugega matičnega podatka pri kateri izmed oseb v rodovniku je zanemarljiv vse dotlej, dokler so sorodstvene vezi te osebe nedvomne. Če bi kdorkoli, zakonodajalec ali posameznik, iz želje po varovanju osebne integritete posameznika, povzročil nepravilnosti v poznavanju dejanskih sorodstvenih vezi, bi s tem kršil pravico posameznikov naslednjih rodov, ki imajo pravico vedeti, kdo so bili njihovi predniki in kdo vse so potomci teh prednikov. Vezi nastale s posvojitvijo ali katero drugo zakonsko domnevo starševstva, so lahko pomembne za preživetje posvojencev in udobnejšo starost posvojiteljev. Otroci posvojencev lahko še imajo kakšen odnos do staršev posvojiteljev, kakšen odnos pa naj imajo praprapravnuki posvojenca s prapraprastarši posvojitelja? Edino genetska vez je tista, ki veže prednike in potomce skozi stoletja in ki zagotavlja življenje prednikom skozi njihove potomce.

Na internetu je mogoč dostop do baz podatkov, ki vsebujejo rodoslovne podatke v smislu matičnih podatkov, drugih podatkov in sorodstvenih podatkov. Gre tudi za danes živeče ljudi, predvsem pripadnike vladarskih rodbin in rodbin višjega plemstva. To so ljudje, ki so stalna tarča paparacov, rumenega tiska, obrekovanja, njihove domove obkrožajo obzidja, varujejo jih stražarji in varnostne naprave... Njihovi podatki so prosto dostopni! Vsem, ki imajo možnost jadranja po internetu! Velika večina, skoraj vsi, se zavedajo svojega položaja in svojega poslanstva v času in prostoru. In vsi imajo med predniki nezakonske otroke, norce in zločince. Nemo iudex in re sua.

Zbirka podatkov je zbirka, ki v celoti ali delno vsebuje osebne podatke (npr. evidenca, register, baza podatkov), ki se vodi s sredstvi za avtomatsko obdelavo podatkov ali s klasičnimi sredstvi in je namenjena za opravljanje nalog iz okvira ali v zvezi z dejavnostjo upravljalca zbirke ali drugega uporabnika podatkov (3. točka 5. člena zakona). Zbirke podatkov, ki vsebujejo osebne podatke se lahko vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo samo na podlagi zakona ali na podlagi pisne privolitve posameznikov, na katere se podatki nanašajo (3. člen zakona).

Varstvo osebnih podatkov obsega pravice, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v integriteto človekove osebnosti, njegovega osebnega in družinskega življenja zaradi zbiranja, obdelave, shranjevanja in posredovanja osebnih podatkov ter njihove uporabe (prvi odstavek 2. člena zakona).

Zavarovanje osebnih podatkov obsega pravne, organizacijske in ustrezne logično tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se preprečuje nepooblaščen ali neregistriran dostop do prostorov, strojne in programske opreme, slučajno ali namerno nepooblaščeno uničenje podatkov, njihova sprememba ali izguba, kakor tudi nepooblaščen dostop, obdelava in posredovanje teh podatkov ter njihova uporaba (drugi odstavek 2. člena zakona).

Upravljalec zbirke podatkov je subjekt, ki je z zakonom ali pisno privolitvijo posameznika pooblaščen vzpostaviti, voditi, vzdrževati in nadzorovati zbirko podatkov, ki vsebuje osebne podatke in v ta namen zbirati, obdelovati, shranjevati in posredovati osebne podatke, vsebovane v njej ter jih uporabljati (4. točka 5. člena zakona).

Nenad Novaković, Drevesa, letnik 3, št. 3-4, november 1996

1994/95/96
Člani društva se na rednih mesečnih srečanjih medsebojno obveščajo o aktualnostih in pomembnejših izkušnjah ter organizirajo predavanja. Pregled strokovnih predavanj v letih 1994 - 1996:...
Novi člani
Majerle Jože 1380 Cerknica Sinja Gorica 32Orel Dušan 1110 Ljubljana Društvena 2Jamšek Franc 1000 Ljubljana Štihova 20Kregar Barbara 1000 Ljubljana Legatova ulica 1Pahor Špela 6330 Piran Gortanova...
Rodoslovni podatki
Osnovni atributi Rodovnik sestavljajo podatki o sorodstveno povezanih osebah. Osebe so določene z osnovnimi in po želji z dodatnimi atributi. Sorodstveni razmerji sta dve. Eno je zveza med moškim...
Delo sodnega izvedenca za rodoslovje
Leta 2005 je Ministrstvo za pravosodje odprlo področje izvedenstva za rodoslovje. Slovenskemu rodoslovnemu društvu je zaupalo določitev kriterijev, katere naj bi izpolnjevali kandidati. Vsi razen...
Main page Contacts Search Contacts Search