prva02

Domov

Intervju za Štajerski ternik

Novinarka Eva Milošič je postavila nekaj vprašanj za objavo v Štajerskem tedniku:

V1. Zdi se, da se vse več posameznikov odloča za raziskavo družinskih korenin. Kaj, menite, je glavni razlog za to?

Glavni razlog je računalnik. Kot pri vseh drugih potrebah posameznika in družbe, se je raba računalnika uveljavila tudi v rodoslovju. Rodoslovje je sicer staro kot je staro človeštvo. Se je pa v zgodovini pojavljalo v različnih oblikah. Lansiral sem spoznanje, da lahko pri rodoslovju govorimo o petih obdobjih. Prvo je obdobje (splošne) nepismenosti, sledi pismenost, tej raba računalnika in za tem sledi internet. Zadnje obdobje je obdobje genetike. V obdobju nepismenosti je bilo dokumentiranje rodovnika omejeno na višje sloje in bogataše. V obdobju pismenosti se je dokumentiranje sorodstva precej razširilo. Tudi v tem obdobju je ohranjenih več rodovnikov za bolj izobražene posameznike. Razmah rodoslovne dejavnosti v dobi računalništva je podobno razmahu vseh tistih pojavov, katerim smo priča v dvajsetem stoletju in posebej v zadnjih desetletjih. Naj omenim samo transport, medije, turizem…. Rodoslovje je postalo industrija, ki se razrašča hitreje kot jo je mogoče spremljati. Dostopno pa je vsem družbenim slojem. Tudi tistim, ki se razglašajo za najrevnejši sloj. Saj jih vidimo kako s pametnim telefonom ob ušesu poln voziček nepotrebne robe prekladajo v prostoren avto. Nekoliko počasneje se v Sloveniji razvija peto obdobje – genetika. V tem zaostajamo za zahodnimi vzori.

V2. Koliko članov ima vaše društvo?

Slovensko rodoslovno društvo (SRD) uradno deluje dobrih dvajset let. Število članov ne narašča tako strmo, kot narašča ukvarjanje z rodoslovjem. Obratno. V SRD opažamo rahel upad števila članov. Vedno je bilo med člani nekaj takih, ki so se kmalu zavedli, da se rodoslovje seli na splet. Stiki s kolegi so po sodobnih komunikacijskih sredstvih skorajda odpravili potrebo po osebnem druženju. SRD vseeno prireja redna mesečna srečanja in predavanja. Osebna srečanja so še vedno pomembna značilnost našega delovanja. Izdajamo časopis in opravljamo mnoge druge aktivnosti, ki močno presegajo individualno rodoslovje. Ob tem bi iznesel še eno klasifikacijo, ki sicer ni splošno uveljavljena, je pa razpoznavna. Začne se z lastnim rodovnikom in dokumentiranjem prednikov. Nadaljuje se z družinskim v ožjem in širšem obsegu. Kmalu ugotovimo, da je pojem sorodstva težko ozko opredeliti. Zavedati se moramo krvnega sorodstva in tistega, do katerega pride s stiki z osebami, s katerimi nismo v krvnem sorodstvu. Tak uradni stik je zakonska (danes izvenzakonska) zveza, ki je le poredko sklenjena med krvnimi sorodniki. Vsak temeljitejši rodoslovec kmalu omili oziroma razširi kriterij sorodstva preko splošnega pojmovanja meja sorodstva. Če smo individualno rodoslovje razširili na družinsko in to na sorodstveno, pogosto pridemo do raziskovanja in dokumentiranja še po krajevnih razsežnostih. Tako pride do poskusov popolne rodoslovne predstavitve nekega kraja. To se največkrat poskuša za zadnjih nekaj generacij, nemalokrat pa se nadaljuje do skrajnih možnosti. Te so skoraj brez izjeme razpoložljive matične knjige krstov, porok in smrti. To početje nakazuje na brezmejnost rodoslovja. Individualno početje dobiva krajevni, narodni, mednarodni…. kozmični pomen. Prav to početje je najbolj izrazita poteza društva. Narod je v rodoslovnem pomenu prepoznaven po objavljenih rodovnikih. Danes nekaj veljajo samo spletne objave. Prav v tem smo v relativnem pomenu Slovenci naprednejši od mnogih večjih.
In če se vrnem na članstvo – trenutno ima zadnji član zaporedno številko 564. Za člana štejemo samo tiste, ki v prvih dveh mesecih poravnajo 40€ članarine za tekoče leto. Takih je letos 72. Med temi je le peščica takih, ki so člani že več let. Več je takih, ki se po prvem letu ali dveh izgubijo. So nasitili svojo radovednost? Jim je društvo premalo dalo? Že mogoče. Društvo nikomur nič ne obljublja. Nasprotno. Naravnost povemo, da nam ni do števila članov. Cenimo prispevke, ki bogatijo društvo (Slovenijo, svet..). Mnogi se zavedajo, da tudi sami največ pridobivajo kadar dajejo. Skrivači se sami obsojajo na zanesljiv propad rezultatov njihovega dela.

V3. Tudi podjetij, ki ponujajo rodoslovne raziskave, je vse več. Kaj menite o tem?

Taka podjetja imajo v tujini, zlasti v Ameriki, ki je za zahodno Evropo postala svetovna velesila. Nad azijskimi tigri nimam pregleda, vendar mislim, da ne dosegajo Evrope in Amerike (ZDA). V Sloveniji je nekaj poskusov, kjer posameznik ali manjša skupinica ponuja rodoslovne storitve. O obsegu svojega dela in uspehih ne vemo nič. Sam sodim, da bi zelo težko kdo živel od plačanih uslug za rodoslovno delo. Servis komercialnih rodoslovcev je včasih omejen na izdelavo kičastega prikaza nekaj deset sorodnikov. Naj se to ne sliši omalovažujoče. Vendar je prav to pogosta želja naročnika.

Za obsežnejše rodoslovno delo moraš najprej imeti dovolj izkušenj. Te pridobiš samo z večletnim stažem. Temeljitejši rodoslovec za povrh nikoli ne konča dela na lastnem rodovniku. Zato težko podari svoj čas za stranske raziskave. Večina rodoslovcev, članov SRD in nečlanov, pa nesebično in zastonj deli rezultate svojega dela z drugimi. Tega je neprimerno več kot je »podjetij«.

V4. Kaj svetujete tistim, ki se raziskav šele lotevajo? Se lahko za pomoč obrnejo na vas?

Vsakomur svetujem naj zares začne. Naprej gre samo od sebe. Ja! Vsakomur tudi svetujem, naj se obrne na izkušnje drugih. Te so v Sloveniji akumulirane v zalogah Slovenskega rodoslovnega društva. Imamo spletno stran z mnogimi sestavinami. Za rodoslovje ni treba šol. Samo začeti je treba. Če pa začenjaš z namenom ustvariti nekaj trajnega, je neizogibno, da se čim prej zaveš potrebnosti upoštevanja standardov. SRD je standarde in priporočila po svetovnih zgledih ponudilo vsakomur. Nekaj discipline pri vpisovanju podatkov predvidevajo že rodoslovni programi. Vsako osebo je treba poskusiti opredeliti z vsemi temeljnimi rodoslovnimi atributi. To so ime, priimek, spol, datumi in kraji rojstva, poroke in smrti. Tem lahko dodajamo še mnogo drugih atributov. Programi so glede tega brez omejitev. Na nas se lahko obrnejo. Ni nas težko najti. Več ljudi več ve.

V5. Kako je s tovrstnim raziskovanjem drugod po Evropi, kje je najbolj in kje najmanj pogosto oz. razvito? So morda razlike tudi med različnimi konci Slovenije?

Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, ker ni lahko dobiti vsestranskega vpogleda na stopnjo razvitosti. Zahodni sosedi, zlasti Nemci in Francozi so bili v klasičnem rodoslovju verjetno vodilni. Tudi Avstroogrska, ki je bila tudi naša domovina. Prav lani je bila stota obletnica smrti našega (pred)zadnjega cesarja. Rodoslovno društvo ADLER pa obstoja že skoraj 130 let. To je bilo torej tudi naše društvo dokler smo bili del te velike države.
Nemčija in Francija sta v Evropi verjetno še vedno vodilni. V SRD skušamo posnemati zahodne vzore. Zanimivo pri tem je, da bi primerjava po različnih kriterijih pokazala marsikatere razlike. Npr. po umeščenosti rodoslovja v družbeno zavest. Nekatere države imajo dobro opremljene in finančno podprte osrednje rodoslovne »urade«. Tak vzor nam je lahko Irski PRONI (Public Records Office of Northern Ireland). Poiščite ga na spletu in sami se boste na prvi pogled prepričali v čem se razlikujemo.
Ta družbeni odnos bi se lahko primerjal še po kakšnih kategorijah. V Sloveniji je še vedno prav vse povsem volontersko. Ta prostovoljna vnema se lahko bolj očitno opaža pri delovanju SRD. SRD skrbi tudi za rodoslovno podobo Slovenije v svetu. SRD je skušal širšo družbeno zavest prepričati, da bi bilo koristno ustanoviti osrednjo slovensko rodoslovno točko. Nagovorjeni so prepričljivo prikimavali, vendar se v dveh letih zadeva ni premaknila dlje od pobude.

Kot ne moremo kaj bolj natančno predstaviti evropskih nacionalnih rodoslovnih profilov, jih tudi za slovensko pokrajino ne moremo. Najbrž bo držalo, da je osrednja Slovenija rodoslovno bolje pokrita kot so ostali deli. Vsaj bolj vidni so rezultati. Kumulativna referenčna datoteka šteje že več kot milijon in pol rodoslovno popisanih oseb.
Poleg osrednjega dela, so se pojavljale sekcije SRD. Mislim, da je bila prva Kozjanska, pa Vrhniška, Obalna, in Velenjska. Samo slednja je preživela vse krize in živahno obstoja že deset let. Bili so tudi poskusi skupinskega delovanja v obliki mariborskega krožka. Ti pa niso iskali povezave s SRD in mislim, da ne delujejo več. Za področje mariborske škofije je treba omeniti vzorni arhiv, ki je uspel skupaj z graškim škofijskim arhivom s pomočjo evropskih sredstev digitalizirati vse katoliške matične knjige. Še več. Nekaj tednov je bilo gradivo odprto dostopno tudi na spletu. Rodoslovci smo v tem videli premik k posnemanju zahodnih vzorov. Presenečeni in razočarani smo se morali zadovoljiti z neprepričljivimi razlogi za zaprtje javnega dostopa.

Je pa zanimivo, da Slovensko rodoslovno društvo obstaja že trideset let v ZDA. To je Slovenian Genealogy Society International (SGSI). Članov imajo več kot jih ima SRD. Med njimi ni skoraj nikogar ki bi znal slovensko. To so tretja in četrta generacija potomcev velikega izseljeniškega vala v prelomu prejšnjega stoletja. Teh ne zanima več polka, potica in klobasa. Zanima jih rodoslovje. V letu 2016 smo SRD in SGSI organizirali že četrti obisk več kot 50 udeležencev, ki so zaradi rodoslovja za deset dni obiskali domovino prednikov. Nazadnje so napovedali, da bodo take obiske ponavljali na dve leti. Tistih, ki prihajajo izven teh skupin pa ni mogoče prešteti. Vsako leto jih je več. Nekateri obiske ponavljajo in podaljšujejo.

SRD sodeluje z mnogimi tujimi društvi, daleč najbolj pa s SGSI.

V marcu 2017 odgovarjal Peter Hawlina, predsednik SRD

Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v...
To je verz iz opusa pesnika Jovana Vesela Koseskega. V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo popularno geslo in vodilo slovenskih narodnostnih buditeljev. Zlasti takratni shodi - tabori -niso...
Kaj pričakujemo od genetskega rodoslovja
Peter Hawlina Rodoslovci smo si po izobrazbenem profilu močno različni. Genetika je bila morda samo pri redkih izjemah deležna poglobljene pozornosti. Izkušenega genetika pa med kolegi rodoslovci...
PREDSTAVITEV PROJEKTA IN IZJAVA O...
PREDSTAVITEV PROJEKTA IN IZJAVA O SOGLASJU NASLOV: Izgradnja genetsko-rodoslovne podatkovne zbirke Številka projekta: SMGF-2003-1 WIRB® Protocol #20031734 Sponzor: Sorenson Molecular Genealogy...
Kratka kategorizacija rodoslovcev
Peter Hawlina V dosedanjih nadaljevanjih smo na rodoslovje skušali gledati bolj z resne plati. Čas je, da se sami nad svojo dejavnostjo tudi malo ponorčujemo. Poglejmo, kako bi se dalo rodoslovce...
Main page Contacts Search Contacts Search