Rojstva

Originalne knjige rojstev in krstov so izjemno bogat rodoslovni vir, saj so k posameznim vpisom župniki kasneje lahko dodajali še pripise, s kom in kdaj se je oseba poročila ali kje in kdaj je umrla. Rojstne in poročne knjige so pričeli voditi zato, da bi imeli pregled nad verniki. Šele v terezijansko-jožefinski dobi (1770-1784) so postali župniki plačani za to delo kot državni uradniki. Matične knjige so tako vodili vse do druge svetovne vojne.

Na Slovenskem so se prve matične knjige pričele voditi v 15. stoletju na Primorskem (Piran, Izola, Trst), v notranjosti (v Mengšu in Ljubljani) pa z reformacijo v letih 1584-1598. Vse župnije pa so sistematično pričele voditi matične knjige v 17. stoletju. Tiskani obrazci so zagotavljali vpis podatkov v ustrezne rubrike: datum rojstva in krsta, kraj rojstva s hišno številko, ime otroka, vera (katoliška, protestantska), spol (deček, deklica), zakonski ali nezakonski status otroka, ime in priimek očeta in matere, ime botrov ter njihov poklic. Primer krstne knjige v nemščini je iz dela Rodbinski priimki in imena v maticah župnije Žusem med leti 1755 – 1800 [Kos & Hozjan, 2011, 6]

Rojstna Zusem

Main page Contacts Search Contacts Search