Metode in pripomočki

Rodoslovje odkriva in beleži osebne podatke o posameznikih in jih glede na sorodstvo med seboj združuje v rodbinske povezave v določenem času in prostoru. Pri tem proučevanju rodoslovec posega v zgodovino in povezuje rodbinsko zgodovino s splošno, zato mora poznati vsaj njene mejnike in značilnosti, kot so:

• Jezik in pisave, ki so uporabljene v arhivskem gradivu.
• Koledarji, ki so se razvili v različnih kulturah.
• Grbi in emblemi, ki so se uporabljali npr. na pečatih, medaljah, kovancih.
• Državna in cerkvena ureditev.
• Navade in običaji družbe.
• Pisni in drugi viri podatkov (npr. nagrobniki, votivni kamni, spomeniki).

Na spletu je zelo široka in raznovrstna ponudba vsakovrstnih rodoslovnih virov in orodij, ki se stalno posodablja in širi. Našli jih bomo, če bomo iskali po splošnih ključnih besedah kot so: rodoslovje, genealogy, family tree in podobno, ali pa bomo iskanje zožili po bolj specifičnih iskalnih pojmih. Pri rodoslovnem raziskovanju nastaja velika količina podatkov, ki jih je brez programske podpore težko urediti v smiselne celote kmalu po tem, ko rodoslovec razišče svoje bližnje sorodstvo.

V Sloveniji je bil prvi široko uporabljan rodoslovni program Brother’s Keeper (BK7), ki ga je društvo priporočalo svojim članom zlasti zaradi skupne obdelave nekaterih podatkov, iz katerih je nastal prvi Rodoslovni indeks. Pred drugimi je imel prednost zaradi zmogljivosti obdelave velikih zbirk, zaradi prevoda v slovenski jezik in podpore posebnih znakov naše abecede. Sedaj te zahteve izpolnjuje precej drugih programov, med katerimi omenjamo množično uporabljan Family Tree Builder (FTB) družbe My Heritage (ki je ostal v različici 8.0 in ga ne razvijajo več), Family Tree Maker, Family Historian, pa bolj profesionalna programa GenoPro in GRAMPS in še precej drugih. Izbira rodoslovnega programa je odvisna od potreb rodoslovca, ki ga naj pri izbiri vodi zlasti dejstvo, da program omogoča izvoz podatkov v izmenjalnem formatu GEDCOM.

Med referenčnimi zbirkami, v katerih najdemo iskane osebe po krajih in osebnih imenih, je sedaj najbolj priljubljen Slovenski rodoslovni indeks, ki je dobil dvojčka v Hrvaškem rodoslovnem indeksu. Za začetna iskanja rodoslovnih sledi so omembe vredne zbirke portala PriRod, kjer je slovensko-nemška zbirka krajev Lokalis iz uradnega lista leta 1905, Nomen, kjer po župnijah najdemo naročnike Mohorjeve družbe iz leta 1900, in Scriptis, kjer se lahko učimo branja in pisanja nemške kurzive. Dobro je poznati  in upoštevati društvena priporočila za rodoslovno delo in kdaj pogledati v priročnik SRD. Vse to s pridom uporabljamo ob branju matičnih knjig na portalu Matricula.

Kažipot na mnoge rodoslovne vire najdete na Cyndislist in RootsWeb. Med domačimi viri za rodoslovje naj omenimo SiStory, DLib, kjer je med drugim objavljen Leksikon Dravske banovine, in Kamra (Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin).

Za iskanje oseb v tujini so na voljo svetovna skladišča rodoslovnih podatkov kot so MyHeritage SuperSearch^TM, Ancestry ali FamilySearch. Med slednjimi je samo FamilySearch brezplačen. Med evropskimi sta verjetno najbolj popularni francoska stran Geneanet in stran nemškega združenja. V podporo iskanju prednikov preko Svetovnega spleta in trajno hranjenje osebnih podatkov, ki so značilni za rodoslovje, pa se vedno bolj vključujejo spletni velikani kot sta Google in Facebook, ki hranita o svojih uporabnikih številne osebne podatke, ki bodo vir bodočim rodoslovcem. 

Rodoslovje ali genealogija ni mlada veda. Najstarejše rodoslovno delo so knjige svetega pisma Stare zaveze. Svoj rodovnik od genetskega Adama in Eve naprej si lahko izdelate s Slovenskim DNK pregledovalnikom. Največ starih rodovnikov pa je ohranjenih iz starega veka za vladarske rodbine in plemstvo. Rodoslovne raziskave so še ena stvar, ki je v moderni dobi dostopna vsakomur. Naj vam napotki na naših spletnih straneh dobro služijo. Postanite član društva in dostopajte do še več spletnih virov in informacij.