Sedanja imena naselij, pokrajin, vodotokov in ledinska imena so se spreminjala že v novejši zgodovini slovenskega prostora, v srednjem in novem veku, ko so bila zapisana pod vplivom nemškega, latinskega ali še kakšnega od jezikov sosednjih dežel, pa so morda celo neprepoznavna.

Na spletnem portalu Slovenskega rodoslovnega društva je uveden dvojezični leksikon krajev v Avstro-Ogrski, ki so izšli v več zvezkih uradnih objav habsburškega cesarstva v letih 1903 do 1908, nastali pa so na podlagi popisa iz leta 1900. Avtor spletnega leksikona iz leta 2012 je János Bogárdi, v njem pa najdemo slovarski prevajalnik krajevnih imen in umestitev kraja v tedanjo občino, okrožje in deželo, da si pomagamo pri delu v arhivu.

Krajevni repertoriji, ki so izhajali po posameznih deželah Habsburške monarhije v 19. stoletju in so na podlagi popisov prebivalstva prinašali podatke o prebivalstvu krajev, so digitalizirani in dostopni uporabnikom na portalu SiStory (http://www.sistory.si/11686/menu271). Npr. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder; Spezial-orts-repertorium von Steiermark = Obširen imenik krajev na Štajerskem/ Special-Orts-Repertorium von Kärnten = Obširen imenik krajev na Koroško; Herausgegeben von der K.K. statistischen Central-commission = Na svitlo dan po c.kr. statistični centralni komisiji (Alfred Hölder, Wien, 1883). 

Dr. Josef Jerko z Dunaja je za spletno uporabo pripravil Vojaški zemljevid avstro-ogrske monarhije iz leta 1910 (Lazarus / Military Mapping Survey of Austria-Hungary from 1910, avtor). 

Kraje habsburškega cesarstva si lahko ogledate tudi na vojaškem zemljevidu iz 18. in začetka 19. stoletja (http://mapire.eu/en/), kjer v enem prikazu naredimo transparentno ali paralelno primerjavo kart nekdanjih topografskih imen s sodobnimi, da zlahka izpišemo koordinate in poiščemo nekdanji kraj bivanja prednikov.

Na portalu http://topografija.zrc-sazu.si/ pa lahko najdemo domačo aplikacijo za iskanje zemljepisnih imen na Kranjskem, ki je z geolociranjem in navedbo vseh zgodovinskih virov dragoceno orodje pri delu. Razvili so jo na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani (nadalje ZIMK) v okviru projekta Historična topografija Slovenije (2011 – 2015). Na portalu lahko iščete po sedanjem imenu kraja ali pa po historičnem. Avtorji: dr. Miha Kosi (vodja), dr. Matjaž Bizjak in dr. Miha Seručnik (vsi z ZIMK) ter dr. Jurij Šilc z Instituta Jožef Stefan, so zaradi velikega obsega virov v prvi fazi obdelali le srednjeveška imena mest, nekdanjih trgov, vasi, zaselkov, posameznih kmetij, kot tudi gradov in dvorcev historične dežele Kranjske do leta 1500. To omogoča raziskovalcem v arhivskem gradivu identificirati zemljepisna imena in jih povezati na aktualno ime.

Zbirko so pričeli graditi iz obsežnega nabora toponimov Kranjske, to je okrog 3000 gesel (krajevnih, vodnih, ledinskih idr.), ki jih je zbral akademik Milko Kos (Gradivo za historično topografijo Slovenije). Sistematično so analizirali srednjeveška imena, ki jih vsebuje Centralna kartoteka prepisov srednjeveških listin (CKSL), delo pokojnega prof. Boža Otorepca, ki zajema več kot 6300 listin iz desetin arhivov in jo v tipkopisu hranijo na ZIMK. Imena so proučili v kontekstu virov, v katerih so zapisana (listine, urbarji, kopijalne, fevdne, računske, notarske knjige). Uporabili pa so še več sto drugih listin iz različnih arhivov, ki jih CKSL ne zajema, ter vrsto zbirk srednjeveških virov, ki so bile izdane v knjižni obliki v zadnjih štirih desetletjih, po smrti Milka Kosa. Gre za zbirke listin (iz arhivov gospodov Turjaških in Galenbergov, oglejskih patriarhov, cesarja Friderika III., listine iz štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, arhiva nemškega viteškega reda na Dunaju idr.), notarske knjige (iz arhivov v Vidmu), urbarje (za Belo krajino in Žumberk, briksenske urbarje), računske knjige (freisinških škofov, deželnih knezov).
Uporabili so tudi vrsto pretežno neobjavljenih virov: fevdne knjige grofov Celjskih (za leta 1436–1447 in 1455–1456) in deželnih knezov Habsburžanov (1443–1469, 1470–1480 in 1481–1487), kopijalne knjige samostanov (Bistra, Pleterje) in kar 62 urbarjev (gospodov Turjaških, samostanov Stična, Pleterje, Kostanjevica, Velesovo in mnogo drugih gospostev).

Pri delu so uporabljali sodobne topografske karte v merilu 1 : 50.000 oziroma 1 : 25.000 in avstrijske vojaške karte iz časa cesarja Jožefa II. (Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, I–VII, Ljubljana 1995–2001). Z analizo vseh teh virov jim je uspelo umestiti določen toponim kronološko, vsebinsko in prostorsko v zgodovinski okvir.

V naslednji fazi imajo v načrtu tovrstno obdelavo Primorske, sledili pa bodo še slovenski del nekdanjih dežel Štajerska in Koroška ter Prekmurje. Tudi tu izhajajo iz historično-topografskih raziskav predhodnikov: Ljudmila Hauptmanna, Milka Kosa, Pavleta Blaznika in Ivana Zelka.

Historična topografija Kranjske do leta 1500 pa je dostopna kot elektronska knjiga (1400 strani), ki si jo lahko brezplačno prenesete na računalnik, ali pa kot spletna aplikacija SHT – Slovenska historična topografija na naslovu http://topografija.zrc-sazu.si.

Aplikacija je povezana z zemljevidom in omogoča iskanje podatkov na več načinov – s klikom na lokacijo na zemljevidu ali po seznamu nekdanjih (paleonimi) oziroma današnjih sodobnih krajevnih imen (toponimi).