Rodoslovje je veda, ki temelji na zbiranju podatkov. Zato je zelo pomembno, da so zbrani podatki kar se da natančni in opremljeni z dodatnimi informacijami, da bodo koristni tudi tretjim osebam oz. deležnikom, ki bodo zbrane podatke morebiti obdelovali tudi v časovnem obdobju, ki se ne ujema z obdobjem zbiranja podatkov.
Branje in tolmačenje podatkov bo v primeru upoštevanja standardov enostavnejše, hitrejše, prav tako pa se zmanjša možnost pojavljanja napak pri interpretaciji podatkov.
Pomembna je tudi relevantnost podatkov, ki je bolj zanesljiva v primeru upoštevanja standardov ter pravilnega navajanja virov in dokazov.
V rodoslovju ni točno določeno, koliko dokazil potrebujemo, da je naše raziskovanje ustrezno oplemeniteno z dokazi. Namesto tega nam rodoslovni standard pomaga ugotoviti, ali so naša dokazila ustrezna in zanesljiva.

Pet ključnih elementov za trdnost rodoslovnega dokaza

Razumno izčrpna raziskava
Rodoslovec mora med raziskovanjem raziskati vse morebitne, potencialne vire in vestno preučiti vse razpoložljive vire. S tem zmanjšuje možnost, da bi neodkriti viri pripeljali do neutemeljenih prehitrih zaključkov in razvrednotili njegovo raziskovalno delo. Vključiti in raziskati je potrebno tudi vire, ki so v morebitnem nasprotju s pričakovanji in prvotno postavljenimi tezami.

Celostno in natančno navajanje virov
Rodoslovec z ustreznim navajanjem virov zagotovi zanesljivost vsebine raziskave in kakovost virov, ki so bili uporabljeni. Prav tako omogoči ponovitev in preverjanje posameznih korakov raziskave drugim raziskovalcem, kar povečuje zanesljivost njegovega dela in zmanjšuje dvom v raziskovalno delo (daje argumente). Argumenti brez zanesljivih virov med raziskovalci nimajo večje vrednosti. Večina rodoslovcev vanje dvomi in jih upravičeno zavrača.

Analiza in korelacija zbranih podatkov/informacij
Rodoslovec mora s kritično presojo relevantnih dokazov ter s postopki analize in korelacije zagotoviti ustrezno interpretacijo informacij in dokazov. Zagotoviti mora, da zaključki raziskave odražajo vse zbrane dokaze, s poudarkom na bolj kakovostnih med njimi.

Razrešitev morebitnih nasprotujočih si argumentov (dokazov)
Rodoslovec z razrešitvijo in utemeljitvijo morebitnih nasprotujočih si argumentov dodatno utemelji verodostojnost sprejetih zaključkov. V nasprotnem primeru zaključki raziskave ne morejo biti zanesljivi.

Utemeljeni in skladno zapisani zaključki
Rodoslovec mora poskrbeti, da so zaključki raziskave smiselni in skladni s pridobljenimi dokazi. S tem se izogne možnosti, da sklepi temeljijo na predsodku pristranskosti ali na neustrezni presoji dokazov. S tem prav tako pojasni, kako je preko dokazov oblikoval zaključke.

Sodoben slovenski rodoslovni standard je v pripravi. Zajemal bo vsa področja in korake rodoslovnega dela, kot so:

• področje dokumentiranja,
• področje raziskovanja (načrtovanje, zbiranje podatkov in razlaga na podlagi dokazil, DNK) in
• področje oblikovanja zapisov in poročanja.