Ob pogrebu kolega Janeza Topliška sem ob izrečenem sožalju v imenu SRD omenil njegov glavni prispevek k nastanku in delovanju društva. Ob tem sem poudaril njegovo začetno odločenost, da naše nekajletno delovanje formaliziramo v društvu. Pripravil je vse potrebno za registracijo SRD in ga s tem lahko štejemo za glavnega ustanovitelja. Kot drugi pomemben prispevek sem posebej omenil vzdrževanje spletne strani Slovensko rodoslovje od leta 1997 dalje.
Po pogrebu so zbrani kolegi menili, da bi bilo treba misliti na zgoščen zapis delovanja društva. Veliko tega je bilo že narejenega, zapisanega in objavljenega. Največ v društvenem glasilu in v letnih poročilih. Vseeno tule podajam nekaj vidnejših sestavin.
Podobo društva v glavnem predstavljajo redna mesečna srečanja in predavanja, izhajanje časopisa, povezovanje z ostalimi društvi, prirejanje mednarodnih konferenc, prirejanje razstav v domovini in tujini (ZDA), predavanja, tečaji , zbiranje rodoslovne literature, izmenjava rodoslovnih publikacij, sodelovanje na prireditvah v domovini in izven nje. V zadnjih letih vse bolj intenzivno širjenje rodoslovne dejavnosti na področje genetike. Javno priznanje lahko ugotavljamo s prisotnostjo našega delovanja v medijih in podelitev naslova častni član Zveze zgodovinskih društev v letu 2018.
Kratka zgodovina z vidnejšimi obeležji
Sredi leta 1991 je bilo ustanovljeno društvo Slovenski ščit. Udeležil sem se prvega sestanka in spoznal nekatere rodoslovce. Z rodoslovjem sem začel že spomladi leta 1989, ko sem imel doma prvi IBM PC in mi je pod roke prišel program Genealogy on Display. Naložil sem ga in začel vpisovati podatke o sebi in sorodnikih. Kmalu sem imel vpisanih okrog 200 oseb. Všeč mi je bila uporabnost programa in istočasno se mi je povečalo zanimanje za dodatno raziskovanje. Ko sem izčrpal dosegljive vire, sem se odločil, da obiščem arhiv. Tako sem ob prvem sestanku društva Slovenski ščit že imel nekaj izkušenj z rodoslovjem s pomočjo računalnika in sem te izkušnje predstavil kolegom. Nekateri so me takoj začeli posnemati in prvi program smo kmalu zamenjali s programom Brother's Keeper.
Med prvimi raziskovalci so bili Kobi, Toplišek, Novaković, Južnič, Tomažič, Kos, Lukežič, Drame, Artel in za njimi mnogi drugi Leta 1994 smo še kot krožek začeli izdajati bilten in leta 1995 časopis Drevesa. Še v biltenu smo objavili priporočila za delo in povabili na rodoslovni tečaj. Kmalu smo uvideli, da društvo Slovenski ščit ne zadovoljuje naših pričakovanj. Začeli smo se sestajati izven društva SŠ. SŠ nas je kljub temu še imel za svoje, zato je kolega Toplišek odločno predlagal, da se z ustanovitvijo lastnega društva tudi formalno osamosvojimo. Pripravil je pravila in aprila 1995 smo ustanovni člani: Butina, Erjavec, Gerjevič, Grenko, Hawlina, Kobi, Kos, Lukežič, Novaković, Schlamberger, Schweiger, Toplišek in Zafošnik ustanovili Slovensko rodoslovno društvo. Kot društvo smo nadaljevali kot smo začeli že pred ustanovitvijo društva. Že kot krožek smo začeli navezovati stike s sorodnimi društvi v Sloveniji in tujini.
Kolega Pisanski je začel urejati društveno spletno stran v angleškem jeziku in kako leto za tem kolega Toplišek tudi stran v slovenskem jeziku. Nastajale so tudi posamične druge spletne strani posameznikov, ki so objavljali rodoslovne vsebine. Tako je nastal prvi spletni rodoslovni priročnik. Prvi tiskani rodoslovni priročnik je napisala v Kanadi živeča Branka Lapajne v angleškem jeziku. Prva v slovenščini natisnjena knjiga je bila Butinova Moj rodovnik, ki je leta 1998 izšla pri Cankarjevi založbi. Leta 2004 je kot posebna številka časopisa Drevesa izšel moj Rodoslovni priročnik in istega leta v samozaložbi Topliškovo RODOSLOVJE. Leta 2008 je moj spletni priročnik izšel še natisnjen pri Mladinski knjigi in leta 2009 preveden v hrvaški jezik pri Mozaik knjigi kot Rodoslovni priručnik. Leta 2018 je izšla še druga izdaja Topliškove knjige RODOSLOVJE.
Vsa leta je SRD izdajalo še časopis Drevesa, ki po obsegu presega vse druge objave. Rodoslovne objave pa se že od prvih vidnejših rezultatih organiziranega slovenskega rodoslovnega delovanja pojavljajo tudi na spletnih straneh. V letu 2012 je kolega Hohkraut začel urejati stran rodoslovje.si in ga prav zdaj tehnološko, oblikovno in vsebinsko prenavlja.
Društvo je vsa leta poudarjalo pomen prenosa arhivskega gradiva na sodobne medije. Najbolj viden rezultat teh prizadevanj je zbiranje rezultatov dela posameznih članov in nečlanov v kumulativno rodoslovno datoteko in njeno spletno indeksiranje. V tej zbirki je na spletu referenčno objavljenih prek 1,5 milijona oseb. To je spontano posnemanje vzorov razvitejših (avstrijski kolega Gundacker s sodelavci se pohvali s skoraj 20 milijoni indeksiranih vpisov). S tem člani SRD vsaj malo kompenziramo precejšnje zaostajanje Slovenije za mnogimi drugimi.
