Manjkajoči datumi

Temeljno okostje vsake rodoslovne zbirke tvorijo naslednji podatki: ime, priimek, datum in kraj rojstva, smrti in morebitne poroke. Tako okostje nosi podrobnejše navedbe o osebah, družinah, kraju, dobi in še marsičem. Rodoslovci zato skušamo svojo zbirko opremiti vsaj s temi temeljnimi gradniki.
Namalokrat nam vsi ti podatki v času zbiranja niso dosegljivi. Delnemu, nepopolnemu ali nezanesljivemu podatku se sicer najbrž noben raziskovalec ne odpove, dobro pa se je pri tem držati splošnih priporočil, nekakšne razširjene in uveljavljene prakse. Ta priporočila niso za nikogar obvezna, vsak lahko najde svoj lastni sistem dela, ki mu morda najbolje služi. Slej ko prej pa bo vsak raziskovalec s svojo zbirko prišel v stik s kolegom, kolegi ali kar z vso (svetovno) rodoslovno srenjo. Takrat so lastne specifične metode dela lahko toliko drugačne od splošno uveljavljenih, da bo zbirka nezdružljiva z ostalimi. Izkazalo se bo, da se ’ne razumemo’.
Priporočila za vnašanje podatkov, ki so naslonjena na priporočila Johna Steeda, avtorja pri nas najbolj razširjenega programa Brother’s Keeper, smo priobčili v našem biltenu že pred tremi leti. V tretji številki našega časopisa (oktober 1994) je bil objavljen moj prispevek z naslovom Priporočila za delo pri zbiranju rodovniških podatkov. Kar sem pisal takrat, drži še danes in tistemu ni treba dosti dodajati.
Tule bi priporočila razširil s priporočili za ravnanje v primerih, ko bi želeli manjkajoče podatke oceniti ali jim pridati možno, vendar ne dokazano vsebino.
Vseh primerov ne nameravam obdelati.Manjkajoče ime in/ali priimek nadomestimo s štirimi ali petimi podčrtaji. (Eva ____ ali ____ Mlinar ali ____ ____, če ne vemo niti imena niti priimka). Iz povezave z ostalimi osebami v zbirki je razvidno, kam ta oseba sodi. Namesto imena in/ali priimka zato nima smisla pisati ’žena Ivana Murna’ ali celo cvetke kot so ’prvi mož naše babice’. Namesto nepopolnih podatkov o otrokih neke osebe si nekateri pomagajo z opisi ’prva hči Kosmač’, ’druga hči Kosmač’ in podobno. V takem primeru jetreba pisati ____ Kosmač in spol. Nič drugega, brez vprašajev ali drugih individualnih oznak. Seveda vsakomur ostane prosta uporaba vrstic ali cele datoteke z vsemi možnimi opombami in komentarji. V osnovne rubrike pa vse to ne sodi in tam celo bolj škodi kot koristi. Tudi nadimki ne sodijo v osnovne rubrike. Dokaj nesmiselno je hipotetične osebe označevati z vpisi ’prvi Kocmur’ ali ’najstarejši Klamfar’. Taki vpisi raziskovalcu niso v čast.

Približki in izračuni možnih datumov.
Kaj rado se nam zgodi, da nam pri našem delu manjkajo datumi. V tem primeru je priporočljivo, da v te rubrike vpišemo podčrtaje (__.__.____ ali __.__.19__ ali __.__.185_ itn.). Navadno pa lahko te praznine zapolnimo z najbolj verjetnimi datumi, takimi, ki nam bodo pomoč ali vodilo pri iskanju popolnejših podatkov. Literatura za take primere priporoča nekatere standarde, rodoslovni programi pa ta priporočila ’razumejo’. Pri nepopolnih podatkih o datumih najpogosteje priporočajo naslednje okrajšane opombe: ABT, CIR, EST, BEF, AFT. Te okrajšave pomenijo okrog, približno, ocenjeno, pred, po. Namesto teh bi morda lahko uporabljali slovenske okrajšave, npr. OK, PR, OC, PRED, PO. Take bi spet služile predvsem za lastno rabo, pri stiku z ostalim svetom bi bile skoraj vedno nerazumljive ali celo moteče. Zato najbrž ne kaže drugega, kot slediti mednarodnim vzorom in standardom. Pri vpisu nepopolnega datuma bomo torej uporabili tisto od okrajšav, ki nam vpisani nepopolni datum najbolje označi. Če npr. pri vpisu neke poroke piše, da je bil ženin sin pokojnega Jožefa Ovna, lahko pri tem Jožetu zapišemo, da je umrl pred datumom te poroke (BEF 1824). Podobno bi za datum smrti Neže Golob lahko zapisali datum po rojstvu zadnjega otroka, če imamo samo ta podatek (npr. AFT 1788). Takih primerov ne zmanjka. Izkazalo se je, da so veliko več kot prazen rubrike (__.__.____) vredni ocenjeni in približni datumi.
Pri ocenah je vsakomur prepuščena osebna svoboda. Vemo, da ima lahko starost staršev ob rojstvu prvega ali zadnjega otroka zelo širok razpon. Ta za mati in očeta ni enaka. Vemo tudi, da je starost ženina in neveste lahko zelo različna. Znani so primeri, ki, tako ali drugače, močno odstopajo od povprečja. V to se tu ne bomo spuščali, veljajo pa neka povprečja. Ta so podvržena premikom navzgor ali navzdol, odvisno od dobe in dežele. Če ne poznamo srednjih vrednosti za aktualen primer, bomo pri določanju ocenjenega datuma uporabili splošna priporočila. Ta pa so naslednja:
1. Kadar je znan datum prve poroke se izračuna datum rojstva ženina in neveste tako, da od leta poroke odštejemo
za ženina 25 let
za nevesto 21 let
2. Kadar je znan datum rojstva prvega otroka se datum rojstva staršev oceni tako, da od datuma rojstva odštejemo
za očeta 26 let
za mati 22 let
3. Kadar je znan datum rojstva otroka, ki ni prvi ali imamo nepopolne datume za več otrok, se letnica rojstva izračuna tako, da se od danega datuma odšteje
za očeta 32 let
za mati 28 let
4. Rojstne letnice zaporednih otrok razporedimo v dveletnih razmakih
O oceni govorimo takrat, kadar razpolagamo z nekim datumom in na podlagi povprečja računamo drugega. O izračunu pa takrat, kadar je znana starost nekega osebe ob znanem datumu. Npr. Jera Žagar je umrla dne 3.4.1889 v starosti 77 let.
Ocene in izračuni so samo možna vodila, ki nam olajšajo iskanje manjkajočih podatkov. Ta priporočila so samo usmeritev. Bodite iznajdljivi, vendar previdni!

Peter Hawlina, Drevesa, leto 4, št 2-3, nov 1997

Main page Contacts Search Contacts Search