Kratko navodilo mrtvooglednikom

Kratko navodilo mrtvooglednikom,

da ložje spoznavajo in pravilno zapisujejo smrtne vzroke.

Mrtvoogledci ogledujejo mrliče zategadel, da se 1. živi ne pokopavajo, 2. da se poizvé vzrok smrti ali smrtna bolezen. Poglavitna znamenja smrti so: mrtvaške lise, sivkaste pa tudi slaborudečkaste barve v progah ali lisah manj ali bolj razširjene na nižjih delih trupla, mrtvaški duh in po vsem životu segajoča gnjiloba. Vzrok smrti ali smrtna bolezen pa se ne spôzna vsigdar na mrliču, in sicer le pri nekaterih, n. pr. pri smrtnih ranah, kozah, kostni gnjilobi, raku in drugih gobah na površju života, vodenici i. t. d., pri drugih primanjkuje vnanjih znamenj in je treba mrtvo­ogledcu o njih poizvedovati. Zategadel sestavil se je imenik bolezni, pri važnih tudi opisala njih znamenja, da se omogoči njih spoznanje.

l. Mrtvorojen, moškega ali ženskega spola.

2. Prirojena slabost - ta izraz rabiti se sme samo pri slabih otrocih do konca 2. meseca starosti. Pri starejih otrocih, ki so dlje časa hirali, ne da bi bila jetika., želodečno ali črevesno vnetje, ali ktera druga bolezen, piše se: sušica (Atrophia).

3. Starost, pri starih ljudeh, ako ni bila navzoča ktera druga bolezen.

4. Prisilne smrti in sicer:

a) samomor, pristavi se vsakokrat način samomora, n. p.r. obešenje, ustre­ljenje, utopljenje, zadušenje i. t. d.

b) umor in uboj, pristavi se enako način, kakor pod a).

c) ponesrečenje po naključbi, kakor pod a) in b).

Smrtne bolezni.

5. Možganska kap, bilo je eden ali več napadov nezavesti, život mrtvouden, smrt nastane nagloma ali čez dlje časa.

6. Vnetje možganskih mren.

7. Vnetje možgan, te dve bolezni javite se s hudim glavobolom, bruhanjem, krčem po životu, bolnik mešano govori, koncem postane mrtvouden, bolezen traja 3-10 dni.

8. Prirojena vodenica v glavi.

9. Akutna vodenica v glavi - glava čez mero povekšana, mehka, čelo nizko, drugače enako 6. in 7., pa večinoma pri otrocih.

10. Zdrevenenje vsega života (Starrkrampf) in zaprtje ust pri novorojencih ­vzrok je poškodovanje na popku, rokah i. t. d., znamenja: krč v obrazu, čeljustih, zatilniku, hrbtu, v rokah in nogah, končno v vsem životu. Krč ne odneha, ampak traja dlje časa, ni moč dihati, primanjka sape, slednjič nastopi smrt. Bolezen je otrovna in traja kvečjemu 1 teden.

11. Padeča bolezen (sv. Vida).

12. Umobol - a) otožnost, b) norost, c) bebost, d) umobol s pa­dečo boleznijo, e) umobol z mrtvoudom.

13. Božjast - (pa ne "hrast'`, kakor pišejo Bistriški!) je otročja bolezen, ktera velikokrat nastopi v začetku kôz, davice, škrlatice, rabadov i. t. d., pa tudi na koncu več druzih bolezni, n. pr. driske in možganskih bolezni. Božjast piše se tedaj, kedar so izključene druge bolezni.

14. Naduha - pomeni raztezane pljuče pri starejih ljudeh, ki imajo težko sapo. mnogo časa kašljajo, pa se le malo ali nič ne shujšajo: nastopi tudi vodenica.

15. Pljučnica - mraz trese, nastane huda vročina do 40°, bodec na prsih, močan kašelj, krvavkasti ali žafranorumeni pljunci, težka hitra sapa, nobeden tek, močna žeja, traja 3-9 dni.

16. Pljučni prisad - po pljučnici, ali če v pljuča zaide kakšna, reč: smradljivi zrak izpuhti se iz človeka, pljunci so smradljivi in črnkasti.

17. Vnetje prsne in pljučne mrene - vsled koje nastopi prsna vodenica, začetkoma hudi bodec na eni strani prs, nemogoče na isti strani ležati, malo ali nič kašlja, težka, sapa, majhna vročina, ne ravno huda žeja. Povzroči redkoma smrt.

18. Pljučna krvavitev - bruhanje svitlorudeče krvi s kašljem.

19. Plučni odem.

20. Bronchitida - vnetje bronchialnih cevi v pljučah, tudi "razgretje" imenovano, umori otroke do 4. leta, po rabadu ali hrihi oslabljene otroke in starčke; močan kašelj, gnojnasto bljuvanje.

21. Vnetje srčne mrene - bolečine in bodec pri srcu, srčna vodenica redko, pri revmatizmu.

22. Srčna napaka - pogosto, neznosno kljukanje srca, težka sapa, žile bi­jejo na nenavadnih krajih, nezmožnost delati, včasih nastane srčna kap, včasih vodenica.

23. Srčna kap - (nagla smrt pri 22).

24. Srčno vnetje.

25. Razgnojenje v vratu.

25. Skrčenje požiralnika vsled raka ali druge bolezni - jed in pijača ne ide v želodec, in bruhne zopet nazaj, dolgotrajna bolezen, bolniki jako shujšajo.

27. Akutno želodečno vnetje - pri mladih otrocih, ki čez dajejo, najraje v zvezi z 31.

28. Rak v želodcu - dolgotrajna bolezen, močne bolečine v želodcu, goba se ondi čuti, jed se navadno čez 1 ali 2 uri čez daje, bolnik močno shujša in umre vsled slabosti.

29. Predrtje želodeca - pri mladih, bledih ženskah, ki imajo rane v želodcu, in na­gloma nastanejo najhujše bolečine v trebuhu, čez davanje, smrt nastopi v kratkih dneh.

30. Želodečno krvavenje - bruhanje črne, zasedene, z jedilmi pomešane krvi, črno blato.

31. Črevesno vnetje - nevarno majhnim otrokom, posebno če postane bolezen dolgotrajna (kronična) ter se sušijo - znamenje laksiranje ali driska, to je mnogokratne, različne otrebe, Bolezen v zvezi z 27. nastopi akutno v poletnem času glej 59.

32. Zaprtje črev (zavozljanje v notranjem trebuha, kilavost ali počen zunaj trebuha) - blato in sapa ne ideta naprej, obraz propade, žeja pritiska, trebuh se napne, jedila se izbruhajo, blato sili na usta.

33. Vnetje trebušne mrene, hude bolečine v želodcu, trebuh se močno napne, vročina., žeja.

34. Vnetje jeter - razgnojenje jeter.

35. Rak na jetrah - zlatenica, trebušna vodenica.

36. Spridenje jeter - krivo je pijančevanje, jetra se sušijo, nastane trebušna vodenica, velik trebuh, drugače pa močno shujšanje.

37. Gliste - ta-le bolezen se ne sme tolikrat pisati, kakor je navada, ker bolezen ni samostojna, in se nahaja čestokrat pri druzih boleznih, kakor je bilo že pri božjasti (št. 13) povedano. Za glistami skrivajo se rade druge bolezni, posebno kužne, zatorej je rabiti ta beseda le, ako se dajo izključiti druge bolezni in so od bolnika odšlé gliste.

38. Obistno vnetje - malo vode, ona je začetkoma krvavkasta, motna, život hitro zateče, pridejo tudi božjastni napadi. Bolezen je samostojna, pa tudi mnogokrat pride po škrlatici.

38. Kronično obistno vnetje - je dolgotrajna bolezen odraslih ljudi, katere včasih glava močno boli, so bledi, zabuhnjeni, in od kojih gre velika množina bele vode, včasih nastane proti koncu vodenica ali nagla smrt.

40. Kamenje v obistih ali mehurju.

41. Vnetje mehurja - pri starih ljudeh, če se zapira voda in je gnojna.

42. Rak v mehurju - krvava voda, bolečine v mehurju, dolgotrajna bolezen pri starejih ljudeh.

43, Porodniška božjast - pri nosečih ženskah koncem nosečnosti, če se vnamejo obisti, napadi brezzavestnosti, voda ne ide od bolnice, božjast.

44. Rak v maternici - blede, bolj priletne, kumerne ženske, razširjajo hud smrad, dolga bolezen.

45. Kostna gnjiloba - rane se delajo na členkih, nad kostmi, ter se neprenehoma gnojijo, redkokedaj celijo, včasih pridejo tudi male koščice na dan, bolnik opeša, in po dolgi bolezni umré.

46. Tvuri majhne vrste ponavljajo se pri otrokih, dokler nastane smrt.

47. Prisadni tvur - velike vrste, večji od človeške pesti posebno na zatilniku pri velikih ljudeh.

48. Zlatenica - rumena koža, umori novorojence, pa je tudi znamenje raka na jetrah in jeternih bolezni (glej št. 35).

49. Razgnojenje krvi (Pyaemia) - ako nima gnoj pri ranah, posebno skritih, pri kostni gnjilobi, škrofelnih i. t. d. odtok, ter se posrka, nastane razgnojenje v notranjih delih telesa in se javi z neredno mrzlico, vročico, bolnik kmalu opeša in umre.

50. Spridenje krvi (Septikaemia) - enako 49.

51. Členski revmatizem - členki zaporedoma zatečejo, bolečine močne, gibati ni mogoče, potenje. Smrt redkokedaj nastopi, ali pripetijo se druge posledice tej bolezni, posebno 21. in 22.

52. Protin.

53. Angleška kostna bolezen - pri otrocih od 10 mesecev in naprej obolijo kosti, ter se ne utrdijo, tako da se noge skrivljajo, prsi pohabijo, otroci so slabotni, bledi, imajo velik trebuh, rada se jih prime driska in bronchitida.

54. Pijančevanje (Alcoholismus).

55. Jetika - na pljučah, možganih, črevih in trebušni mreni, na kosteh (kostna gnjiloba, glej 45).

56. Rak in druge gobe.

Nalezljive ali kužne bolezni.

Nalezljive bolezni so takšne, ki se prijemajo od človeka do človeka, ali neposredno, ako pride človek v dotiko s takšnini bolniki, ali posredno, ako pride človek v dotiko z bolnikovim perilom, ali odpadkom, ali raznašajo bolnikovi obiskovalci tvarino domov ali drugod na zdrave; pa nekatere n. p. nalezejo se tudi po okuženi vodi, jedi in pijači, po prebivanju v nezdravih krajih i. t. d. Znamenja teh bolezni treba dobro spoznati, da se izvršujejo proti njim od oblastev dane uredbe.

57. Azijatska kolera - doma v Aziji, se privaža v naše kraje po popotnikih, ali perilu, po ladijah itd. Bolezen je ena najnevarnejših, in v takih časih; ki se še po­sebno dajejo na znanje, je treba vso pozornost na njo imeti, in tudi vsaki sum oblastvom naznaniti. Obolijo sprva najpogosteje ptujci ali domačini, ki pridejo iz tako okuženih kra­jev, ali ki od ondi dobivajo perilo, jedi itd. Bolezen javi se v prvi stopnji kot navadna driska, v drugi stopnji žene blato gor in dol, mišice se krčijo, posebno nastane krč v bedrih, koža se suši in grbanči, glas je zamolkel, žeja mučna, bolnikov loti se boječ­nost ali popolnoma brezsočutnost, in smrt nastopi v pol do treh dneh; blato izgleda kakor močnata juha, ali rižova voda. V mrtvih telesih migajo mišice in večkrat raztegnejo se čudno udje. V tretji stopinji konča smrt tako hitro, da se še otrebe ne kažejo.

58. Kolerina ali domača kolera odraslih - enaka 57. ali bolezen ni uvožena, temveč nastane posebno v poletnih časih doma, redkokedaj umori, izvzemši starce in oslabele ljudi. Pri azijatski koleri umre 50 in več odstotkov.

59. Kolerina otrok (glej 31) - je akutno želodečevo in črevesno vnetje, ista bolezen kakor 58.; bruhanje in driska.

60. Griža - je kužno vnetje debelega črevesa (pa kakor je pod 31., 59. in 60. povedano, ne sme se imenovati vsaka driska grižo, ampak to je samostojna in na­lezljiva bolezen!); mraz trese, otrebe so mnogobrojne, vsaka posamezna otreba obstoji iz malo blata, ki izgleda žabjemu žlejmanju enako, je s krvavimi progami prepreženo, včasih tudi čisto krvavo (krvava griža), trebuh je opadel, vročina večinoma majhna, pa včasih tudi velika, bolečine nahajajo se na levi strani trebuha, in v zadnici.

61. Legar (vročinska bolezen, mačuh, Typhus) - v naših krajih razširjena bolezen; mraz trese, glava prvih 8 dni močno boli, driska ali otrebe 2-8 krat na dan, blato izgleda kakor fižolnata župa - včasih se zapré, včasih nastopi v 3. tednu hudo krvavenje - vročina je močna 38-41°, teka ni nobenega, tudi spanja ne, nekateri bolniki se mešajo, križem govorijo, konec druzega tedna manj slišijo, močno skumrajo, bolezen traja 3-8 tednov, žeja je huda, pritakne se mnogo druzih bolezni, kakor: pljučnica, bronchitida, vnetje bezgalk i. t. d.

62. Rudečelisni legar - pri nas ni poznan.

63. Mrzlica - mraz trese, potem nastane vročina, na to sledi hudo potenje in napad je končan. Bolnik ima mir pol do dva dni, potem se povrne napad. Bo­lezen sedaj ne umori človeka, ali mogoče je, da nastanejo druge posledice tej bolezni.

64. Otrovno vnetje možganskih in hrbtenih openk - prime otroke in odrasle ljudi, najpogosteje 15-25 let stare, nastane huda vročica, glavobol, omotica, bolnik blede, zatilnik postane precej drugi dan trd, upogne se tako, da glavo nazad tišči, da je moč roko spod podložiti, po životu nastanejo krči, trebuh je skrčen in proti koncu nastane mrtvoudnost.

65. Steklina - od steklega psa vgriznjen človek, okoli 25.-60. dneva, boli vgrizena, če tudi zacelena rana, boječnost pri srcu, krč v požiralniku in duhalniku, če hoče vodo piti in svetle reči gleda, krči postanejo splošni in mučni, bolniki bledejo in celo razsajajo, dokler smrt ne nastopi v 4-7 dneh.

66. Kozé - mraz trese, križ boli, bolnik počuti se slabega. To traja blizo tri dni, potem se pod močno vročino, glavobolom, izpahnejo na čelu, obrazu in po drugem životu prišči, enaki rabadu, čez daljne tri dni premenijo se prišči v mehurčke s čisto vsebino, čez zopet daljne tri dni razgnojijo se mehurčki, koža posebno na obrazu močno zateče in okoli 13. dné neha vročina, mehurji se začnô sušiti in postanejo grinte, ki le čez dlje časa odpadejo in znane znake zapuščajo. Kozé so jako nevarna in zelo nalezljiva bolezen, v nevarnosti oboleti so posebno isti, ki niso dobro cepljeni, in se pri njih pokažejo črne kozé, to je, krv se spridi, kakor je bilo povedano pod štev. 50, ter se razlije v kozo, oziroma v prišče. Kozé umorijo človeka v vsaki po­pisani stopinji; poznajo se na mrliču.

97. Divje ali ovčje kozé je prav lahko oboljenje otrok, skoraj brez vročine. Prišči izpahnejo neredno, ker eni so že posušeni, ko se drugi še le izpahnejo. Prišči se hitro spremenijo v mehurčke in kmalo posušijo, pa tudi vsak prišček se ne spre­meni v mehurček. Prav redko nastane smrt.

68. Škrlatinka - je resnobna bolezen, ki ne popada samo otroke, ampak tudi odrasle in dostikrat prouzroči smrt, ne sama na sebi, temveč v posledicah in sicer v vnetju obisti in vodenici, Sprva mraz trese, ali nastane božjast, in se pokažejo gliste, vrat boli in glava; otroci bruhajo iz sebe in so vroči. Drugi ali tretji dan prikažejo se na koži in sicer najprej na vratu, potem na drugem životu, najmanj pa na obrazu, temnorudeči prišči, komaj za proso veliki, in tako gosto, da izgleda koža kakor škrlatasta barva. Vročina je precej velika, vrat boli, požiranje je težko in prisadi se večkrat tudi davica (škrlatinka z davico). Čez 3-8 dni skrijejo se prišči in pred ali pozneje začne se koža močno lupiti, ali bolezen ni še končana, temveč sledi obistno vnetje (glej 38), vodenica, ki marsikaterega umori, (vodenica po škr­latici), razgnojenje podušesnih bezgalk, gnojni tok iz ušes i. t. d.. (Na mrliču se škrlatinka ne pozna in ne smé se bolezen zamenjati z mrtvaškimi blekami!).

69. Rabad se začne kakor 68, pa razloči se po kašlju in vnetju očesnih veznic. Prišči izpahnejo se najprej na obrazu in potem po drugem životu in obstojijo iz bledorudečih, za lečo velikih blekov, ki se včasih na obrazu zedinijo in naredijo velike bleke. Nasledki te bolezni so pljučnica in bronchitida.

70. Ruse pike - rabadom enake pike, lahka otročja bolezen, ločijo se od ra­badov, da ni kašlja, pač pa vrat boli, od škrlatinke, da so pike večje.

71. Epidemična milanska rora ali prosenica - (v l. 1873 v Slavini, Košani, Stranah) - naglo popade vročina, bolnik se močno poti in čez dva do štiri dni iz­rinejo se beli vodeni hrišči, kojih nekateri imajo rudeči dvor. Bolezen zagrabi od­rasle ljudi in njih več umre, pri prebolelih se koža lupi.

72. Šajn - okužijo se vidne pa tudi nevidne rane n. pr. v nosu. Bolnika trese mraz, glava boli; koža okoli ran ali na obrazu srbi, zateka, postaja rudeča, in to gre polagoma napréj čez celo glavo i. t. d.; na koži delajo se včasih mehurji, vročina je huda 39-40°, bolnik včasih križem govori. ­

73. Kuga - azijatska bolezen.

74. Smrkavost - če ima človek rane in pride s smrkavim konjem v dotiko, ter se okuži. Nastane ondi bunka, ki razpade in noče celiti - smrt hitro nastopi.

75. Sajevec - (enako kakor 74.) okužen od živali na sajevcu bolnih.

76. Davica (difterija) - ima svoj sedež v vratu. Naredijo se sivobelkaste mréne, ki se razširjajo v nosnice in golt. Bolezen popade večinoma otroke od 2-10 let, oboljenje je nagloma, bolnika glava boli, težko požira, sline se cedijo iz ust, hud smrad iz ust puhti, vrat zunaj manj in bolj zateka, vročina je večkrat huda, sapa s časoma postane težka, ali se zapira, in bolnik umre v 3-8 dnevih.

77. Gute (krup) - ista bolezen v jabelki, hripavost, hripav kašelj, ki pro­uzroči ponoči nevarnost zadušenja. Včasih izkašljajo se mrenice, ki so izliv jabelka. Bolezen je otročja in večinoma umori.

78. Vnetje podušesnih bezgalk je lehka otročja bolezen, pri kateri zatekajo pod­ušesne bezgalke, bolezen je strogo ločiti od davice. Prav redko kedo umre.

79. Oslovski kašelj - je otročja bolezen, ki traja kakih osem tednov, značilna je druga stopinja, v kateri dobijo bolniki 2-20 napadov, da jih kašelj zarene, da kar tulijo, otrok postane v obrazu višnjast in tudi iz sebe bruha. Prva in tretja stopinja enaki ste navadnemu kašlju.

80. Poposteljska vročica - oboljenje žensk v otročji postelji.

Pri nalezljivih boleznih morajo mrtvoogledniki sledeče izvršiti:

O vsakem slučaji na znanje dati dotičnemu županstvu, da ono sporoči na c. kr. okrajno glavarstvo. V to svrho izdelati sta dva mrliška ogledovalna lista, kojih eden se odda župnijskemu uradu, drugi občinskemu. Kdor opusti naznaniti, kaznuje se po ministerskem ukazu z dné 30. sept. 1857.

6) Pri azijatski koleri, legarju, otrovnem vnetju možganskih mren, kôzah, škrla­tinki, rabadu, davici, gutih, zaukazati je mrliča takoj brez spremstva prenesti v mrtvašničo, ali mrtvoogledec paziti mora, da se ukaz tudi izvrši, neubogljivost je pa naznaniti na glavarstvo. - Pri teh, oziroma na povelje glavarstva, tudi pri drugih boleznih, zaviti se mora mrlič v plahto, namočeno v 5% karbolne kisline in položiti v krsto. 5% karbolna kislina naredi se, da se daje na 5 litrov vode 17 žlic čiste karbolne kisle. Ono oddaja županstvo.

c) Pri vseh nalezljivih boleznih ukazati je razkuženje: reči brez vrednosti sežgati, perilo in obleko močiti, ali v 5% karbolni kislini, ali izkuhati dlje časa v močnem lugu, posteljo in tla z lugom izribati, stene obeleti, hišo prezračiti, stvari, ki se ne dajo izkuhati, treba je dlje časa prezračiti.

d) S tem navodilom ni razveljavljen poduk o mrtvoogledništvu, ampak ima isti vso veljavo.

Založil dr. Jul. Kotzmuth. C. kr. okr. zdravnik - Tiskal R. Šeber v Postojni.

Main page Contacts Search Contacts Search