Rodoslovni podatki

Osnovni atributi

Rodovnik sestavljajo podatki o sorodstveno povezanih osebah. Osebe so določene z osnovnimi in po želji z dodatnimi atributi. Sorodstveni razmerji sta dve. Eno je zveza med moškim in žensko. Drugo je med staršema in otrokom.

Osnovni podatki so ime in priimek ter datumi in kraji rojstva, poroke in smrti. Med osnovne podatke se uvršča še spol. S temi podatki je oseba dovolj natančno identificirana. Zamenjava z drugo ni mogoča.

Te podatke in sorodstvena razmerja danes skoraj vsi vpisujejo samo še s pomočjo računalnika in posebej za rodoslovne namene pripravljenega programa. Programov je veliko in so si v osnovnih funkcijah zelo podobni.

Podatke vpisujemo v poljubnem zaporedju. Če smo najprej vpisali moškega, nam bo program ponudil priložnost za vpisovanje ženske. Ta naj bi bila v večini primerov žena. Za tak primer program v nadaljevanju ponudi rubrike za vpis poroke in v nadaljevanju rubrike za vpis otroka ali otrok.

Dobili smo vpise za družino. Kot ni osamljenega posameznika tudi ni osamljene družine. Starša sta imela starše in zelo verjetno brate in sestre. In tako naprej. Vpis nove osebe odpira nove povezave.

Dodatna priporočila in standardi so opisani v literaturi. V tem uvodu smo začetniku povedali, kateri so osnovni podatki, da bi v nadaljevanju prešli na dodatne podatke o osebah ali tudi o družinah in morda celo o rodbinah in rodovih.

Ostali rodoslovni podatki

Vse dodatne informacije o osebah v rodovniku so dobrodošle. Za nekatere od teh so v rodoslovnih programih predvidene rubrike. Take rubrike vpisovalca vodijo pri vpisovanju dodatnih podatkov. Eden od teh je poklic. Ne vpisuje pa se stan. Ta podatek je razviden iz konteksta. Poročeno osebo prepoznamo po informaciji o partnerju. Če je partnerjev več, bo tudi to razvidno iz konteksta.

Eden od uporabnih dodatnih podatkov je za umrle vzrok smrti. Pogosto se evidentira šolska izobrazba in dosežen strokovni naziv, čin v vojski, rang v organizaciji in podobno.

Jaz bi med dodatne podatke na prvo mesto postavil sliko. Ta naj bi bila po možnosti iz zrelih srednjih let. Vemo, da je fotografija stara komaj kakih 150 let. Torej bi za prednike v najboljšem primeru v rodovnik vključili fotografije za kake tri do štiri generacije. Pa še to najbrž ne za vse.

Dodatnih podatkov lahko dodajamo brez omejitev. Za primer naštejem samo nekatere.  To so lahko osebne značilnosti kot so višina, teža, barva las, posebni znaki, barva kože, rasa..

Bi nas zanimali podatki o veroizpovedi, pripadnosti politični stranki, klubom, društvom, organizacijam?

Kaj pa zdravstveno stanje? Laboratorijski izvidi. Krvna skupina. Uspehi in neuspehi. Nagnjenja in talenti. Posebni dosežki. Pohvzle in kazni. Dobre in slabe navade in razvade.

Poleg osnovnih življenjskih dogodkov bi lahko beležili še brez konca dodatnih. Spet skoraj ni meja. Mnogo je prelomnic v življenju, ki so lahko uporabno dopolnilo osnovnim podatkom. Ti dogodki so lahko povezani s šolanjem, zaposlitvijo, opravljanjem obveznih (vojaščina) ali neobveznih dejavnosti. Kraj bivanja in selitve.

Danes je poleg poštnega naslova uporabna številka mobilnega telefona, elektronski naslov, naslov spletne strani, matična številka.

Tako naštevanje nikoli ne more biti popolno. Dovolj je bilo nakazanih možnosti. Za zaključek omenjam še tisto, katera se v zadnjih letih preriva med prve. To je genski izvid.

Ponavljam. Osnovni podatki so tisti, katere bo skušal vesten rodovnikar imeti čim bolj popolne za vse vpisane osebe. Dodatni pa so dobrodošli.

Tu včasih pridemo do pomisleka, ki se navadno prepušča zdravi pameti ali tudi kodeksu osveščenega rodovnikarja. Rodovnik in s tem podatke o osebah ne vpisujemo za lastno rabo in za kratek čas. Rodovnik delamo za druge in za večnost.

Zato moramo skrbeti za vsebino in tudi obliko ali splošen vtis rodovnika. Poleg vpisa o osebi postane pomembna tudi celotna oblika rodovnika. Lepši splošen vtis naredi poenotena predstavitev oseb.

Main page Contacts Search Contacts Search