Genetika v osnovni šoli

Uvod

Že v osnovni šoli se učenci srečajo z vprašanji in dejstvi o dedovanju, o dednih zasnovah, prenašanju lastnosti staršev na potomstvo, spolnem razmnoževanju, izvoru svojih staršev in zakaj so si ljudje različni (svetlooki, temnolasi, bele polti, črne rase, …).  Genetika predstavlja učencem po eni strani eno neznanih, težjih, kompleksnih področij biologije, po drugi strani pa privlačno, zanimivo plat, ki stremi vedno bolj po novih odkritjih in spoznanjih ter se razvija z računalniško in drugo sodobno tehnologijo.

Genetika kot izbirni osnovnošolski predmet

S spremembo osnovnošolskega izobraževanja in uvedbo 9. letne OŠ so v osnovno šolo prodrli tudi izbirni predmeti, med drugim tudi genetika. Izbirni predmeti se poučujejo v 3. triadi OŠ v razredih 7-9. Genetika kot izbirni predmet se poučuje v 9. razredu osnovne šole, kot izbirni predmet, če ga bo uvedla, se pa odloči vsaka osnovna šola posebej. Predmet poučujejo biologi ali profesorji biologije, ker se predmet povezuje z biologijo in predstavlja njeno nadgradnjo ter spada v naravoslovno področje. Za razumevanje genetike kot izbirnega predmeta je nujno potrebno predznanje, ki ga učenci pridobijo pri urah biologije ali drugih sorodnih predmetih.

Učni načrt za genetiko kot izbirni predmet v osnovnošolskem izobraževanju so pripravili Nacionalni kurikularni svet, področna kurikularna komisija za OŠ in predmetna kurikularna komisija za biologijo. Izbirni predmet so pripravili leta 2000 in se izvaja v obsegu 32 ur.

Tabela: Število slovenskih OŠ s poučevanjem genetike kot izbirnega predmeta po šolskem letu

ŠOLSKO LETO

ŠTEVILO ŠOL

2012/13

15

2011/12

33

2010/11

25

2009/10

20

2008/09

21

2007/08

18

2006/07

17

2005/06

13

2004/05

2

Vir: Ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije

Pred šolskim letom 2004/05 se izbirni predmet genetika ni izvajal na nobeni OŠ. V šolskem letu 2004/05 sta prvi OŠ izvajali genetiko kot izbirni predmet OŠ Center Novo mesto in OŠ Bistrica pri Tržiču. V naslednjem letu je izbirni predmet izvajalo že 13 osnovnih šol. Največje število OŠ je genetiko poučevalo v šolskem letu 2011/12, in sicer 33. V šolskem letu 2012/13 se je število šol s poučevanjem genetike prepolovilo na 16, kar kaže na občuten padec.

Načrtovalci učnega načrta za genetiko so določili temeljne standarde za učence, ki naj bi jih osvojili in pridobili znanje o genetiki. Standardi znanja so naslednji (povzeto po učnem načrtu za genetiko v OŠ):

- opredelijo celico kot osnovno življenjsko enoto;

- razložijo osnovno zgradbo in vlogo jedra-opišejo osnovno zgradbo celice;

-  opišejo potek delitve celice in pomen delitve celic pri prenašanju lastnosti iz generacije v generacijo;

- razložijo osnovno zgradbo in pomen jedra;

- razložijo pojem gen kot enoto dednosti;

- razložijo osnovno zgradbo in funkcijo molekule DNK;

- pojasnijo zakaj pri podvojevanju DNK molekule lahko pride do napak, opiše mutacije in

njihov pomen v razvoju živega sveta (evolucija);

$1-          spoznajo najpogostejše povzročitelje mutacij in jih razlikuje od modifikacij;

$1-          kritično ocenijo vpliv človeka na modifikacije in opišejo nekaj primerov modifikacije iz vsakdanjega življenja;

$1-          razložijo pojem populacija in pojasnijo razlike med osebki v populaciji

$1-          sestavijo rodovnik svoje širše družine;

$1-          poznajo zgradbo spolnih celic, ter razložijo, kdaj se bo rodila deklica in kdaj deček;

$1-          opišejo nekatere dedne bolezni pri človeku;

$1-          opišejo razliko med enojajčnimi in dvojajčnimi dvojčki;

$1-          kritično se opredelijo do pozitivne in negativne strani razvoja genetike kot so: izbira spola pri novorojencu, vzgoja novih sort in pasem, kloniranje, …

V osemletni OŠ se je biologija poučevala v 6., 7. in 8. razredu, v devetletni OŠ pa se poučuje samo v 8. in 9. razredu. Z uvedbo devetletke se je zmanjšalo število ur predmeta biologija z 184 ur v osemletki na 116 ur predmeta v devetletki. Ob tem je prišlo tudi do okrnitve vsebin, predvsem na področju genetike, celice, vsebin o dedovanju in evolucije. Tako učenci pri biologiji ne spoznajo kako deluje celica, kaj je gen, kako deluje evolucija in področje gensko spremenjenih organizmov z kloniranjem. Hkrati pa so te vsebine vključili v izbirni predmet genetika, ki se poučuje v 9. razredu OŠ, vendar se pa predmet poučuje samo na določenih osnovnih šolah.

Vsebine predmeta so problemsko sestavljene, prikazujejo praktične in konkretne primere iz vsakdanjega življenja, posebna pozornost pa je namenjena moralno-etičnemu vprašanju genetike. Učenci pri predmetu samostojno izvajajo vaje in primere samostojnega dela, precej je laboratorijskih vaj in eksperimentalnega raziskovanja. V ospredju je povezovanje prakse in teorije in pridobivanje uporabnega znanja. Metode dela so prilagojene na izkušenem učenju, aktivnem delu učencev, samostojnem raziskovanju in projektnem delu.

Sklopi vsebin, ki zajemajo predmet so:

$1-          Genetika – dedovanje

$1-          Zgradba celice in celično jedro

$1-          delitev celice

$1-          Prenašanje lastnosti s staršev na potomstvo (Mendlova genetika)

$1-          Zgradba in pomen nukleinskih kislin (molekularna genetika)

$1-          Mutacije in modifikacije

$1-          Osebek in populacija (populacijska genetika)

$1-          Dedovanje pri človeku (tudi humana genetika)

$1-          Pomen genetike v vsakdanjem življenju

Pri učnih urah genetike zajemajo precejšen del učne vsebine o humani genetiki, torej genetiki človeka. Za učence predstavljajo učne vsebine o genetiki človeka eno zanimivejših, privlačnejših in tudi z vprašanji podprto učno vsebino. Učna vsebina je problemsko zastavljena in učenci se srečajo s praktičnimi primeri iz vsakdanjega življenja. Srečajo se s temami, kot je dedovanje pri človeku, opazujejo, katere lastnosti, tako telesne kot značajske so podedovali po starših. Srečajo se z vprašanjem o zgradbi spolnih celic, vprašanju o določanju spola, kdaj se bo rodila deklica in kdaj deček. Srečajo se z dejstvom, da je za spol »odgovoren« moški, ki pa ne more vplivati na izbiro kromosoma X ali Y. Učenci se seznanijo z nekaterimi dednimi boleznimi pri človeku, ugotavljajo ali jih imajo tudi njihovi družinski člani.

Za učence in pa tudi za rodoslovce je pozitivno, da je bila dodana učna vsebina o pripravi in izdelavi družinskega rodovnika svoje širše družine za učence. Tako se večina učencev morda prvič sreča z družinskim deblom. Ob tem se naučijo izdelave družinskega rodovnika, po drugi strani pa se začnejo zavedati svojih korenin, srečajo se s svojim priimkom, od kod so ga dobili, izvejo imena svojih starih staršev, če jih niso poznali. Učenci med seboj primerjajo tudi osebnostne in druge telesne lastnosti. Svoje rodovnike lahko dopolnijo tudi s predvidenimi genotipi za določene lastnosti, tako lahko sami ugotovijo, katere dedne bolezni morda prevladujejo v posamezni družini.

Slika: Izdelava rodovnika

V rodovniku različni simboli označujejo spol osebe, črte pa ponazarjajo sorodstvene vezi. Potomce (otroke) enega para rišemo zaporedoma od leve proti desni po datumu rojstva (prvorojeni levo, zadnjega pa desno).

Povzeto po Stušek: Biologija celice in genetika, str. 299.

Na koncu predmetnika je dodano tudi poglavje o pomenu in razvoju genetike v vsakdanjem življenju. Pri tem se učenci srečajo z moralno-etičnim vprašanjem humane genetike in genetike na sploh. Raziskovalni dosežki v genetiki, uvajanje sodobne tehnologije in pospešen razvoj računalništva odpirajo tudi etična vprašanja, različne oblike tveganja in zakonodajna vprašanja na področju genetike. Razvoj v genetiki je prinesel tudi precej koristi, predvsem v medicini, kmetijstvu in na področju varstva narave. Ob tem pa se je razvnela družbena razprava zagovornikov in nasprotnikov razvoja genetike. Ob tem je pomembno, da učenci spoznajo moralne in etične pozitivne in negativne strani razvoja genetike, kot so: kloniranje, vzgoja novih sort in pasem, izbira spola, … Za učence je pomembno, da se jih seznani in se tudi zavedajo možnih zlorab v genetiki in njihove posledice.

Sklep

Genetika kot izbirni osnovnošolski predmet prinaša nova spoznanja in popestritev pouka v osnovni šoli. Velika prednost predmeta so sodobni pristopi poučevanja, pri katerih učenci aktivno sodelujejo, sami rešujejo praktične primere, v ospredje pa stopa projektno in raziskovalno delo. Ena izmed zelo zanimivih učnih vsebin je tudi izdelava rodovnika, s katerim se večina učencev pri izbirnem predmetu sploh prvič sreča z družinskim deblom. Izdelava rodovnika prinaša številna nova spoznanja za učence, od pomena družine, kako se človek razvija in razmnožuje, po drugi strani pa omogoča tudi zavedanje lastnih korenin in katere lastnosti se pri človeku dedujejo. Pomemben vidik predmeta je tudi poudarek na moralno-etičnem vidiku genetike, da se predstavijo in razložijo pozitivne in negativne strani razvoja genetike.

VIRI IN LITERATURA

Biološko znanje za 21. stoletje: www.sazu.si/files/nap-6.ppt

Ministrstvo za šolstvo (statistični podatki za izbirni predmet Genetika).

Lučovnik, Jurij (1999). Sto in eno vprašanje o dednosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Stušek, Peter in Vilhar Barbara (2010). Biologija celice in genetika: učbenik za biologijo v gimnazijah. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Učni načrt genetika: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_izbirni/genetika, 7.8. 2013

Main page Contacts Search Contacts Search