Tiralice in izgonski listi iz fonda gospostva Brežice

ARS je za arhivalijo meseca septembra 2014 razglasil Tiralice in izgonske liste gospostva Brežice: 

 

Tiralice in izgonski listi iz fonda gospostva Brežice

Različni kraji, 1759–1764

Original, 6 listov

Signatura: SI AS 726, Gospostvo Brežice, Serija Sodni spisi, podserija Kriminalni spisi, šk. 1.

V fondu gospostva Brežice hrani Arhiv RS zbirko več sto tiralic in izgonskih listov iz časa od srede 18. do prve polovice 19. stoletja, ki jih je zbralo Deželsko sodišče Brežice. S tiralicami pristojni organi (običajno sodišča) javno razglasijo, da iščejo storilca kaznivega dejanja ali pobeglega obsojenca, ki naj ga organi odkrivanja in pregona primejo. T. i. izgonske liste so včasih uporabljali za obveščanje pristojnih organov in prebivalstva o storilcih kaznivih dejanj, ki so bili po prestani kazni in izreku prisege t. i. odreka maščevanja (Urfehde) izgnani iz habsburških dednih dežel. Deželska sodišča so bila osnovna upravna enota v okviru dežele za neprivilegirane sloje prebivalstva. Pristojna so bila za višje sodstvo (težja kazniva dejanja), imela so policijsko oblast ter opravljala vojaško-mobilizacijske naloge. Ohranjeni dokumenti so po izvoru iz nekdanjih habsburških dednih dežel, izdajali pa so jih različni pravosodni in upravni organi. V uvodnem delu dokumentov se obvešča o kazenskem postopku in pristojnem organu, ki ga je vodil, navedeno je kaznivo dejanje ali opis kaznivega dejanja ter ime in priimek osebe oz. oseb, za katerimi se poizveduje oz. so izgnane. V drugem delu je pojasnilo, komu je dokument namenjen, in izražena zahteva, da se skrbno spremlja gibanje iskanih, pobeglih ali izgnanih oseb. Dokumentom so priloženi podrobni opisi iskanih oz. izgnanih oseb.

Zabeležena kazniva dejanja so veljala za težja, storilci pa so bili v glavnem iz nižjih slojev prebivalstva. V večini primerov gre za tatvine in rope. Poleg teh se omenjajo še uboji, poskusi samomorov, posilstva, bigamija, prešuštvo, sodomija, poneverbe računov in listin, pretepi, ponarejanje denarja ter izpostavitve dojenčkov. Storilci so bile večinoma moške odrasle osebe; ženske so bile največkrat iskane zaradi kraj, preprodajanja ukradenih stvari in izpostavitve dojenčkov. Kjer se omenjajo poklici storilcev, so to obrtniški in uradniški: mlinar, kamnosek, zidar, tesar, pekarski hlapec, vrtnar, lončar, sodar, lovec, svinjski pastir, davčni prejemnik, oskrbnik, vojaški pisar (furir) in drugi. Pri eni ženski osebi je navedeno, da je zdravnica oz. zdravilka (die Arzten Mariannl), ki je svoje zvarke vedno nosila s seboj.

 

Priloženi opisi iskanih ali izgnanih oseb se med seboj razlikujejo, včasih so manj, včasih bolj natančni, kar je bilo odvisno od podatkov, s katerimi so razpolagali organi pregona. V splošnem opisi oseb zajemajo osebni opis (postava, obraz, govorica, fizične in druge posebnosti), navedbo rojstnega kraja, zakonskega stanu, veroizpovedi, poklica ter opis oblačil, ki jih je iskani storilec nazadnje nosil.

Osebni opisi so kar se da natančni, ker je bilo to ključnega pomena za prepoznavo, saj fotografije še niso poznali. Prek teh opisov se srečamo z ljudmi povprečne, čokate, dolge in suhljate, okrogle ali bolj debele postave, širokih ramen ali kratkih in ukrivljenih vratov. Obrazi iskanih oseb so opisani kot podolgovati, okrogli, bledo mršavi, temno rumeni, zelo rdeči, tako rekoč bakreni, mladostni ali nagubani, z brazgotinami od koz in ranami. Oči so imeli svetle ali temne, tudi škilaste, obrvi temne ali močne, ustnice viseče ali blago dvignjene ter velike, kratke, precej široke, močne ali koničaste nosove. Posebej omembe vredni so bili in kot razpoznavni znak pomembni tudi beli (tj. zdravi) zobje. Moški so bili večinoma bradati ali brkati. Lasje so opisani kot kratko pristriženi ali dolgi, spuščeni, kot jih nosijo svinjski pastirji, z navzgor spletenimi kitami ali postriženi na »avstrijski način«. Posebno so se potrudili zabeležiti posebnosti govorice in jezika. Pri jeziku je na prvem mestu naveden materni jezik ali dialekt (govori nemško v dunajskem dialektu), morebitno znanje drugih jezikov in posebnosti pri izgovarjavi (govori skozi nos kot nekdo, ki je prehlajen; ima grobo izgovarjavo; ima hripav glas; kadar govori, nekoliko tleska z jezikom). V opisih so zabeležene tudi telesne posebnosti (manjka mu desni kazalec, ki ga je izgubil v vojni; šepa na desno nogo tako, da se brez opore ne more držati pokonci; hodi togo) in druge posebnosti pri komuniciranju (ima navado, da daje roke visoko v žep telovnika in drži eno ramo precej višje od druge; ima zelo lepo pisavo).

Opisi oblek in čevljev so tudi zelo natančni, saj so si (revni) ljudje nekoč redko preoblačili vrhnja oblačila. Poleg zvrsti naštetih oblačil in čevljev izvemo tudi njihovo barvo, materiale, iz katerih so bili izdelani, starost in stanje (star in ponošen, zguljen, zbledel, zguljen od popra in soli) ter včasih tudi za katero območje ali skupino prebivalcev so značilna (oblači se meščansko, kot na Spodnjem Štajerskem, nosi poljsko čepico).

Predstavljena je tiralica, ki jo je leta 1764 izdal mariborski sodnik Janez Anton Kuglmayer za pobeglim Andrejem Trampušem, rojenim v Radvanju, gornikom gospostva Fala v soseski Freideg (pri kraju Kumen), ki je umoril svojo ženo s šestimi udarci po glavi in vratu z napenjalnim kavljem (Spann-Hacken). Ubežnik je bil po poklicu sodar, star 40 let, katolik in poročen (oz. zdaj vdovec). Bil je daljše suhe postave, imel je podolgovat in nekoliko zmeden obraz, črno-rjave ravne lase ter brado, prepleteno s sivimi. Oblečen je bil v zelen kmečki suknjič iz sukna z zaponko, bele, usnjene in zelo ponošene hlače, rjave nogavice, stare čevlje ter klobuk. Govoril je slovensko, nemško pa slabo.

Izgonski list za Jakoba Cortinija iz Šmartnega v Brdih v grofiji Goriški je leta 1759 izdal krvni sodnik iz Reke. Cortini, katolik, star 53 let, je bil zaradi bigamije, po prestani kazni pretepanja s palico, za večno izgnan iz habsburških dednih dežel. Po postavi je bil zelo visok, daljšega in suhljatega obraza, kratkih sivih las in plešast. Oblečen je bil »po laško« v belo srajco in belo majčko z gumbi iz sukna, telovnik iz sukna z volnenimi gumbi v barvi cimeta, suknen plašč z medeninastimi gumbi enake barve, belo bombažno čepico, bele usnjene hlače in bele bombažne nogavice.

Literatura:

- Kambič, Marko: Razvoj kazenskega prava na Slovenskem do leta 1848. Malefične svoboščine Ljubljančanov: Ljubljanski kazenski sodni red 1514 (ur. Nataša Budna Kodrič). Ljubljana: Zgodovinski arhiv; Graz: Institut für österreichische Rechtsgeschichte und europäische Rechtsentwicklung der Karl-Franzens-Universität, 2004, str. 145–163.

Danijela Juričić Čargo

Main page Contacts Search Contacts Search