Še ena priporočila za rodoslovno delo

Priporočila za rodoslovno delo.

Prva priporočila so bila leta 1994 objavljena v tretji številki našega rodoslovnega glasila, ki se je v začetku imenovalo Bilten rodoslovnega krožka. (Kasneje smo društveno glasilo preimenovali v Drevesa. Slovensko rodoslovno društvo (SRD) je bilo uradno ustanovljeno leta 1995.) V omenjeni številki smo leta 1994 ponatisnili tudi prispevek Majde Kocmur, katerega lahko štejemo za prvi pripomoček slovenskemu rodovnikarju.

Takratna priporočila še vedno ustrezajo, kasneje smo objavljali dopolnila. Vsebujejo jih vsi štirje slovenski priročniki. Prvi je bil Moj rodovnik Vasje Butine, drugi moj Rodoslovni priročnik, ki je bil v spletno objavljen že prej in je še vedno edini spletno objavljeni priročnik v slovenskem jeziku. Tretji je bila knjiga Rodoslovje Janeza Topliška. Še pred vsem tem je svoj priročnik v angleškem jeziku izdala Branka Lapajne in daleč najobsežnejša rodoslovna literatura je časopis Drevesa, ki je delno tudi spletno dostopen. Danes se pojavljajo še dodatne spletne objave, katere posamezniki ustvarjajo s sodobnimi pripomočki.

Kljub vsemu temu se še vedno najdejo posamezniki, ki na društvo naslavljajo najrazličnejša vprašanja,  na katera bi že manj izkušeni spletni iskalci našli odgovor s pomočjo sodobnih iskalnih orodij, med temi je verjetno najbolj uporabljan GOOGLE.

Priporočila za delo bi lahko bila zelo obsežna in podrobna. Vsak izkušen rodoslovec bi morda kaj dodal po lastnih izkušnjah. Do enotnih priporočil tako ne bi prišli. Zato je dovolj, da so znana tista priporočila, katera so se uveljavila kot svetovna praksa. Tega pa spet ni, saj se določene razlike pojavljajo ne le med kontinenti temveč tudi znotraj njih in celo tudi znotraj posameznih držav in vsebujejo nacionalne in verske posebnosti. Zato naj bi bila svetovna priporočila taka, ki bi povzemala samo tisto najbolj prisotno v vseh okoljih.

Osnovni element vsakega rodovnika je oseba. Ta v rodovniku nikoli ni osamljena. Vedno je povezana z neko drugo osebo. To je zakonec ali partner s katerim ima potomca ali pa nastopa kot prednik ali potomec že vpisane osebe. To je osnova. To so gradniki v zgradbi, kateri rečemo rodovnik. Vsak gradnik, torej vsaka oseba pa je poleg sorodstvene povezanosti, horizontalne ali vertikalne, določena še s sebi lastnimi atributi. Osnovni atributi so ime, priimek, spol, ter datumi in kraji za tri najvažnejše dogodke: rojstvo, poroka in smrt.

Preden začnemo vpisovati te osebe, se splača na svoj računalnik naložiti rodoslovni program. Teh je veliko na izbiro. Vsi so dobri, vedno je med njimi najboljši. Podobno je na trgu avtomobilov. Med mnogimi programi bo Slovenec najbrž dal veliko prednost programu, ki je preveden v slovenski jezik in podpira znake slovenske abecede. Takih je manj kot ducat. Med temi sta najbolj razširjena Brother's Keeper (BK) in MyHeritage (FTB). Delo z rodoslovnim programom je po skoraj vseh značilnostih daleč pred klasičnim sestavljanjem rodovnikov. Šele z razširjenostjo računalnikov je nastopilo obdobje sodobnega rodoslovja. In tu zdaj govorimo samo o tem.

Začni torej z vpisovanjem oseb v računalniški program!!!! Težko je izmeriti razširjenost določenega programa v Sloveniji. Samo ocenjujemo lahko, da je med člani SRD največ takih, ki uporabljajo BK. Tega priporočam tudi jaz in se nanj naslanjam v svojih izvajanjih.

Če smo torej naložili program, začnemo vpisovati osebe. Začnemo lahko brez vsake priprave in brez vseh navodil ali priporočil. Sproti bomo spoznavali zakonitosti programa in se jim začeli vse bolj prilagajati. Spoznavali bomo smiselnost discipliniranega in urejenega vpisovanja in po nekaj deset vpisanih osebah, bomo začutili potrebo po spoznavanju splošnih priporočil. To so tista, ki so omenjena na začetku tega pisanja. Teh tu ne bomo ponavljali. Če vemo, da so omenjena priporočila večinska praksa, nam bo jasno, da je poznavanje in upoštevanje standardov predpogoj za sporazumevanje in izmenjavo rezultatov rodoslovnih raziskav med kolegi. In ravno izmenjava je pravi smisel in največja korist rodoslovnih raziskav. Kdor raziskuje sam zase, ne raziskuje za nikogar. Zreli rodoslovec ve, da je smiselno rodoslovno delo samo tisto, ki služi vsem in večnosti.

Kdor je pri svojem delu prišel do tega spoznanja, bo najprej zagotovil zavarovanje rezultatov svojega dela z izdelavo varnostnih kopij. Takoj za tem pa pride spoznanje, da trajen obstoj najbolj zagotavlja objava na spletu. Ta je lahko na lastni spletni strani na znanem strežniku ali pa se objava zaupa velikim ali največjim svetovnim zbirkam. To niso več bazeni, tudi ne morja. Še ocean bi komaj še lahko bila primerljiva prispodoba.

Za začetek pa bo domačemu rodoslovcu bolj kot ocean koristil domači bazen. SRD zbira rodovnike članov in nečlanov in njihove datoteke združuje v kumulativno celoto. To celoto pa programsko indeksira in objavlja po abecednem redu razvrščen spisek rodoslovno obdelanih oseb in porok. Dodajanje svoje datoteke v društveno kumulativo je, če nič drugega, vsaj rezervna shramba. Je pa veliko več. Z objavo v indeksu je omogočeno enostavno predstavljanje rezultatov dela posameznika in s tem odkrivanje medsebojnih stikov in prekrivanj. Prav ta zbirka je tudi najbolj natančno merilo »društvenega proizvoda«. Pred leti smo našo »moč« ugotavljali s pomočjo ankete. To smo opustili. Saj so resnični rodovniki samo tisti, ki so odprti.

Kdor je spoznal vrednost odprtosti, se ni zadovoljil s pošiljanjem svojega v društveno zbirko. Svoje podatke je prelil v enega od velikih ali največjih morij. Pregleda nad tem pa v SRD nimamo in ne vemo, koliko smo prisotni v svetovnih morjih.

Main page Contacts Search Contacts Search