Cesar Franc Jožef I.

Pred 100 leti je umrl predzadnji avstroogrski cesar in kralj Franc Jožef I Habsburško-Lotarinški, cesar svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti in kralj Ogrskega kraljestva. Rojen je bil 18. avgusta 1830  princesi Sofiji Bavarski in nadvojvodi Francu Karlu Avstrijskemu na Dunaju v Schönbrunnu. Cesar je postal leta 1848, star 18 let. Poročil se je leta 1854 z Elizabeto Bavarsko in imel z njo štiri otroke: princa Rudolfa in hčere nadvojvodinje Marijo Valerijo, Gizelo in Zofijo. Žena Elizabeta je umrla leta 1898.

Zadnji dnevi

Cesar Franc Jožef je bil delaven in discipliniran mož. Vstajal je zgodaj zjutraj, se pogosto udeležil svete maše v grajski kapeli in nato v svoji pisarni opravljal državniške posle, vedno v uniformi, zapeti do vratu. Po ves dan je sprejemal razne pomembne ljudi in ob tem veliko govoril. Večkrat je oboleval na dihalih, a se je vedno spet pozdravil. V novembru 1916 se je ponovno pojavil katar in je pogosto kašljal. A to ga ni motilo, da ne bi po ves dan delal, kot je bil vajen dolga leta. Ker se kašelj ni in ni umiril, so 12. novembra poklicali njegovega osebnega zdravnika dr. Kerzl-a, da je prišel v Schönbrunn in se tam nastanil.

Cesar je v svoji visoki starosti 86 let kljub bolezni delal vsak dan do večera, kot da ni nič. Res je bil neverjetno odporen in zdržljiv. Kadil je svojo smotko, popil kdaj pa kdaj kozarec vina, le apetita ni več imel kot prej. Časopisi so vsak dan poročali o njegovem zdravstvenem stanju z upanjem, da se bo tudi tokrat izvlekel.

20. novembra je cesar dobil povišano temperaturo 38 C, a je še vedno ves dan sedel pri pisalni mizi in imel več avdienc. Zdravnik je ugotovil vnetje desnega krila pljuč. Cesar je bil vidno utrujen, vendar pokonci. Njegovi bližnji, hči Valerija in drugi so prihajali k njemu resno zaskrbljeni. Je pa kot veren katoličan poslal po duhovnika in prejel zakramente. Drugo jutro , 21. novembra , je prišel k njemu njegov osebni brivec in ga obril, kar je cesar še v ogledalu kontroliral. Cesar je sedel na stolu v pisarni, dva strežaja pa sta ga podpirala. Brivec se je zavedal, da ga brije zadnjič, kot je pozneje poročal. Vročina in kašelj sta se slabšala in zvečer so ga prej kot navadno spravili v posteljo. Imel je močno srce, a bolezen in starost sta ga izčrpala. Ob njem so se zbrali vsi bližnji sorodniki, dvorni dostojanstveniki, prestolonaslednik Karel z ženo, ministrski predsednik, zunanji minister in drugi. Hči Valerija je vodila molitve za umirajoče. Kmalu po 8. uri zvečer je cesar umrl. Sredi noči je bila javnost že obveščena o cesarjevi smrti.

Novi cesar Karel

Takoj po objavi cesarjeve smrti je, kot je bilo že prej določeno, postal novi cesar njegov pranečak Karel I, cesarica pa njegova žena Cita parmsko-bourbonskega rodu. Novi cesar je odprl oporoko pokojnega cesarja. V njej se cesar Franc Jožef zahvaljuje vsem narodom cesarstva za predanost in zvestobo, posebej se zahvali armadi in mornarici, saj je bila država sredi Velike vojne. V oporoki so bile tudi materialne stvari kot nepremičnine in razne vredne dragocenosti,ki jih je razdelil sorodstvu, večje vsote denarja pa je namenil v dobrodelne namene in vojski. Novi cesar Karel je kot svoje prvo dejanje objavil manifest, naslovljen: Cesar Karl svojim narodom. V njem najprej v izbranih besedah izraža žalost ob nenadni smrti rajnega cesarja potem pa se obrača na vse narode cesarstva z zaupanjem v njih zvestobo in z obljubo, da bo vsem pravičen in ljubezniv vladar. Kolikor je znano, je bil res priljubljen in zdaj, ko to pišem, je že nekaj let minilo, ko je avstrijska Cerkev dosegla beatifikacjo njihovega zadnjega cesarja Karla.

Pred pogrebom

Takoj po smrti so cesarja balzamirali in naredili odlitek cesarjevega obraza v mavcu po takrat znanem postopku. Nato so ga oblekli v njegovo maršalsko uniformo in položili v žametno krsto na oder, ki so ga postavili v sobi kjer je umrl. Dvorni akademski slikar ga je naslikal in fotografiral cesarja in prostor smrti. V  Schönbrunnu, kjer je umrl, je bil še naslednje dni. Pokojnika je najprej ob prisotnosti sorodnikov blagoslovila dvorna duhovščina. Krsto so 25. novembra zaprli.

Pogreb

27. novembra ob 10 uri zvečer so krsto prenesli v črn mrtvaški voz, ki ga je peljalo 8 vrancev. Ob spremstvu dveh duhovnikov in več pomembnih oseb so krsto prepeljali v Avguštinsko dvorno cerkev. Za prenašanje krste so skrbeli dvorni sluge. Po blagoslovu trupla so se vsi odstranili in cerkev zaprli. Kljub pozni nočni uri so bile ceste polne ljudi. Drugo jutro ob 8. uri so cerkev odprli in po blagoslovu so ljudje imeli dostop do mrliškega odra do 6. ure zvečer. Ob pokojniku so bile razvrščene avstrijska cesarska krona, ogrska kraljeva krona, nadvojvodski klobuk, znaki reda zlatega runa, veliki križi drugih redov, sablja, maršalska palica ter klobuk in rokavice na zlati baržunasti blazini.

v sredo 29. novembra so cerkev spet odprli za občinstvo od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. V četrtek 30. novembra je bil dostop za občinstvo od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne. Vse tri dni so bile maše zadušnice pri vseh oltarjih, dve uri dopoldne in eno uro popoldne so po vseh cerkvah zvonili. Ljudi se je trlo in le manjši del je uspel priti v cerkev in videti ali celo pokropiti cesarjevo krsto. Policija je kasneje objavila, da se je gnetlo na ulicah pogreba približno milijon ljudi. Policija in vojska sta sprejeli več varnostnih ukrepov za glavni del pogreba .Vse hiše ob ulicah pogreba so morale imeti zaprta vsa okna in vrata na cestni strani. Nihče ni smel ne noter ne ven in nihče ni smel biti na balkonih. Lastniki hiš so dobili posebna dovoljenja, kar je povzročilo dolge vrste pred uradi, ki so ta dovoljenja izdajali. Povsod so bile obešene velike črne zastave. Trgovci so morali izložbe razsvetliti, v njih pa so bili na črnih pregrinjalih kipi ali slike pokojnega cesarja. Poskrbljeno je bilo tudi za prvo pomoč. Na obeh straneh ceste je bil kordon vojske in policije, da ne bi ljudje vdrli v pogrebni sprevod.

 V četrtek so pokojnega prepeljali v cerkev sv. Štefana, ki je bila vsa v črnini. Najeli so tudi tri plezalce, ki so obesili črno zastavo na vrh zvonika. Slovesen pogrebni sprevod je šel čez notranji in zunanji Burgplatz, čez Burgring, Opernring, Ringstrasse, Franz Josef Kai, skozi Rotenturmstrasse h cerkvi sv. Štefana. Tam so se že prej zbrali cesarska gospoda, posebni poslaniki, diplomatski zbor, ministrstva, generaliteta, duhovščina in še druga zastopstva . Duhovščino je vodil nadškof kardinal dr. Piffl. Tu je bila osrednja pogrebna slovesnost z molitvami in blagoslovom pokojnika. V sprednjem delu cerkve je bila množica vencev, dosti jih je ostalo zunaj. Zanimiv je bil venec bolgarskega delegata, ki je bil iz redkih rož, vzgojenih na njegovem vrtu. Venec nemškega cesarja Viljema je bil iz samih belih orhidej. Venec novega cesarja Karla pa je bil samo iz lovorja z rumeno črnim trakom s cesarskim grbom

Po končani slovesnosti so krsto prenesli spet na mrliški voz in jo odpeljali do kapucinske cerkve, v kateri je grobnica pokojnikov Habsburško-Lotarinške rodbine. Pred krsto je šla duhovščina, za njo pa cesar Karl I, višji komorni obrednik s palico, dva komornika in drugo spremstvo. Pred kapucinsko cerkvijo so pogreb pričakali duhovniki kapucini in prevzeli krsto. V cerkvi so krsto blagoslovili, nato pa prenesli v grobnico. Tja so šli samo cesar Karel, višji obrednik in oba komornika. Vrata v nov oddelek grobnice so bila zaklenjena. Višji obrednik je s palico udaril po vratih. Oglasil se je pater gvardijan: Kdo je tu? - Njegovo veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef—Gvardijan se oglasi: Ne poznam ga—V drugo reče višji obrednik: Cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski-Gvardijan spet odgovori: Ne poznam ga- V tretje potrka obrednik na vrata rekoč: Grešen človek naš brat Franc Jožef- Zdaj pater gvardijan odklene vrata. Krsto lahko prenesejo na določeno mesto. Duhovnik jo še enkrat blagoslovi, nato višji obrednik izroči ključe krste patru gvardijanu , ki tako postane varuh pokojnega cesarja. S tem je pokop končan , cesar in spremstvo odidejo iz grobnice.

Odmevi na cesarjevo smrt

Uradnih udeležencev pogreba je bilo ogromno. V prvi vrsti večina sorodnikov habsburško-Lotarinške rodbine, pa tudi vrsta drugih plemiških družin. Nam bolj znani so bili omenjeni Devinski grofje. Nato zastopniki vseh državnih, diplomatskih, vojaških služb in duhovščine. Zastopstvo pridružene kraljevine Ogrske. Zastopstvo zavezniške države Nemčije. Zastopstva drugih držav, ki so bile naklonjene Avstriji, kot Bolgarija, Španija. Vatikan je zastopal dunajski nuncij. Tudi Turčija je poslala delegata. Vence in delegate so poslale deželne in druge upravne enote, politične stranke, šolske , humanitarne , kulturne in podobne organizacije, uprave večjih mest in še kdo. Povsod so bile komemoracije, žalne seje, in seveda črne maše. Ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič je imel 3 slovesne maše v stolnici in vsak duhovnik škofije je moral darovati eno črno mašo za dušni blagor pokojnega cesarja. Vozili so posebni vlaki na Dunaj. V sam pogrebni sprevod so šteli samo visoko plemstvo in funkcionarji s spremstvom gardistov. Vozili so se v šestvprežnih kočijah ali jahali na konjih vrancih. Med ljudmi, ki so spremljali pogreb na cestah, je bilo videti tudi različne narodne noše. Vsa država je bila v črnini , samoumevno so bile odpovedane vsakršne veselice in podobni družabni dogodki. Cesar Karel je določil čas žalovanja na cesarskem dvoru 6 mesecev, od tega prva dva meseca globoko, nato manj globoko. Po deželi je bilo žalovanje krajše.

Drugače pa so se odzivale države t.im. Antante, ki so bile vojne nasprotnice Avstrije. Časopisje v Italiji, Franciji, Angliji, ZDA in drugih državah te skupine je omenjalo smrt cesarja Franca Jožefa nespoštljivo, tudi žaljivo. Še veselili so se v pričakovanju, da bo smrt dolgoletnega monarha zrahljala moč države. Lahko rečemo, da je cesar Franc Jožef po 68 letih vladanja umrl prej, preden se je njegova država razsula. To je doletelo njegovega naslednika mladega Karla I, še tudi kronanega ogrskega kralja Karla IV. Čas je po koncu Velike vojne temeljito spremenil Evropo.

Viri: povzeto po časopisnih člankih dnevnika Slovenec od 12. novembra do 1. decembra 1916.

Marija Prelec

Main page Contacts Search Contacts Search