Krožek jemlje slovo, društvo ponuja roko

V vsaki dosedanji številki našega biltena so se pojavljale sestavine, bolj ali manj pomembne, ki so druga ob drugi prispevale k temu, da ta naš bilten in vse naše početje postopoma dobiva razpoznavnejše obrise in začenja dajati vtis organiziranega početja. Rekel sem vtis, ker vse, kar počnemo, nima še skoraj nobene od tistih formalnih prvin, ki bi nam dajale trajno obliko in vsebino. Nismo društvo, nimamo pravil, pravic in obveznosti. Nimamo oblikovanih skupnih ciljev, še manj projektov. Morda bi bil spisek vsega tistega, česar nimamo, precej daljši od tistega, kar imamo. Ne enega ne drugega nimam namena tu podrobneje naštevati. Po dobrem letu našega delovanja ni mogoče prezreti, da nas vse tesneje povezujejo posamični lastni interesi. Naše zanimanje in raziskovanje je pretežno namenjeno lastni družini in sorodstvu. Tisti posamezniki, ki presegajo ta okvir pa po pravilu tudi presegajo okvir amaterizma. Želim poudariti: v krožku nas družijo individualni interesi. Več kot dokazano pa je tudi, da ti individualni interesi prek medsebojnih stikov, izmenjave gradiva, pripomočkov, znanja, literature, nasvetov in podobnega mnogokrat odkrivajo nepričakovane pridobitve, ki so nemalokrat uporabne večjemu številu sodelujočih posameznikov. Take pridobitve so največkrat znane le prizadetim posameznikom ali ožjim skupinam, kar nekaj pa je že bilo prizadevanj, ki so presegala potrebe in interese posameznikov. Spet ni moč našteti vseh, za vse še niti ne vemo, kot tudi posamezni raziskovalci še ne vedo za delo našega krožka. Med otipljivimi rezultati pa ne moremo prezreti biltena, Priročnika za začetnike in v slovenščino prevedenega računalniškega programa Brother's Keeper. Med otipljive rezultate lahko štejemo tudi bolj ali manj obsežne zbirke podatkov, nemalokrat na lahko dosegljivih, izmenljivih in skrajno cenenih računalniških medijih. Taki in drugi že narejeni "proizvodi" skupaj z nekaterimi nastajajočimi in tistimi, o katerih za zdaj pobožno sanjamo, pa naše početje že opazno dvigajo nad raven zadovoljevanja ljubiteljskega zanimanja za lastno poreklo in sorodstvo. 
Po tem uvodu brez težav ugotovimo, da se že danes zavedamo nekaterih razlogov za in proti formalnemu ustanavljanju društva. Potrebo po preoblikovanju iz ohlapno organiziranega krožkovskega druženja v bolj otipljivo in formalizirano obliko je začelo narekovati tudi navezovanje na sorodna združenja v tujini. To navezovanje se za sedaj kaže zgolj v občasnih predstavitvenih pismih, na katere ni nujno pričakovati odgovora, v rednejši korespondenci, izmenjavi biltenov, obiskov ali napovedi tovrstnih aktivnosti. Predstavili smo se tudi osrednjemu ameriškemu časopisu Genealogical Computing kot skupina, ki se pri raziskovanju rodovnikov poslužuje računalnika. Tam temu rečejo Computer Interest Group ali še bolj praktično CIG.
Po mnenju nekaterih bi nas v formalno organiziranje v društvo silili tudi materialni razlogi. Šele kot društvo bi, če bi to potrebovali, lahko zaprosili za finančno pomoč na različnih naslovih. Resda so dosedanje dejavnosti terjale tudi nekaj finančnih sredstev. Vendar pa so vsi materialni stroški neprimerljivi s tem, kar so doprinesli posamezni aktivnejši prostovoljci. Do sedaj ni bil izplačan še noben honorar, niso nam bile zaračunane najemnine za prostore v katerih smo imeli srečanja, neposredne materialne stroške z razmnoževanjem in razpošiljanjem biltenov so pokrili nekateri radodarni posamezniki. Vse kaže, da takih ne bo zmanjkalo. V tem primeru odpade potreba po vodenju blagajne, finančnih poročilih, nadzornih odborih in kar je še tega. Celotni stroški, ki do sedaj niso presegali 15.000 SIT mesečno, niso zadosten razlog za prosjačenje pri ustanovah in podjetjih, pobiranje članarine ali zaračunavanje biltena. Res lahko v kratkem pričakujemo precejšen porast neizogibnih materialnih stroškov, ki nastajajo zlasti s tiskanjem in razpošiljanjem biltena in ostalo pošto. Ti pa so najbolj odvisni od obsega biltena in naklade oz. števila prejemnikov. Teh je že preko 100. V sedanjih razmerah tega števila ne bi bilo pametno povečevati. Zato tudi ne izvajamo nikakršnih promocijskih aktivnosti, ki bi gotovo privabila še mnogo zanimivih sodelavcev. V sedanji fazi bi se morali usmeriti v intenzivnejše in ne več v ekstenzivno delovanje. Krožek v sedanji obliki bi laže in bolje delal z nekaterimi aktivnejšimi, kot z množico pasivnejših članov. Zato bodite pri izbiri in predlaganju novih članov kritični in izbirčni.
Nekateri menijo, da bi članska izkaznica članom olajšala delo v arhivih in še kje. Morda res. Nekaterim se je res zgodilo, da so jih v kakšnem arhivu sprejeli z nezaupanjem ali jih celo odslovili. Vendar je to bolj izjema kot pravilo. Arhivi imajo svoj red in pravila. Prav je, da se jih držijo arhivarji in obiskovalci. Prijetno je opažati, da se v krožku zbirajo v vseh pogledih zelo raznovrstni posamezniki, prav vsi pa dajejo vtis spoštljive resnosti. Kljub temu pa se vprašam, kdo od nas bi bil pripravljen za drugega člana jamčiti, ga tako rekoč priporočiti pri njegovih stikih, naj bo to v arhivu ali kje drugod?
Od ustanavljanja društva nas je odvračala tudi zavest, da bo delo v društvu terjalo tudi večja finančna sredstva. Od samega začetka najbrž ne bomo nujno rabili društvenih prostorov in opreme, prej ali slej pa jih vsako resno društvo mora imeti in, če kaj da na svoj ugled, potem stroški ne bodo majhni.
Kot razlog ZA naj bi govorila tudi obveza, da mora biti vsako združenje registrirano. V komunizmu in časih udbe naj ne bi bilo mogoče delovati tako, kot smo do sedaj delovali mi, Ta razlaga najbrž ni iz trte izvita. Če je veljalo nekoč, potem isto velja tudi danes in bo veljalo vekomaj.
Simpatični, improvizirani, neobvezujoči, zato pa nič manj uspešni časi našega delovanja v krožku se iztekajo, navkljub našim težnjam, da bi tako ostalo še naprej. Zato v kratkem pričakujte spremembe, ki morda ne bodo bistveno spremenile dosedanjega načina dela in vzdušja, kakršnega smo že vajeni.

Peter Hawlina

Main page Contacts Search Contacts Search