Podjetje Family Tree DNA (Gene by Gene, Ltd. US) je 24. marca 2017 obvestilo stranke, da so dali v uporabo prenovljeno drevo haploskupin mitohondrijske DNK, imenovane mtDNA Build 17, ki je po njihovih besedah »do sedaj najbolj znanstveno utemeljeno razumevanje človeškega genoma, haploskupin in vej mitohondrijskega DNK haplo-drevesa«.
S preprostimi besedami povedano to pomeni, da so prerazporedili povezave med posameznimi ustanovnimi ljudstvi, ugotovljenimi po maternih linijah s testiranjem mtDNK, in poti njihovega gibanja ob prazgodovinskem naseljevanju Zemlje. Spomnimo, da imajo mitohondriji v človeških celicah svoj ločen genom, krožno verigo DNK, ki se pomnožuje skozi generacije delitev brez rekombiniranja in tako ostaja stoletja in tisočletja nespremenjena. Matere jo z jajčno celico, iz katere nastane zarodek, prenesejo na potomce (hčere in sinove), njihove hčere pa naprej v nove generacije. Tekom tisočletij pa v tem prepisovanju mtDNK pride do mutacij ali drugih dednih sprememb posamičnih delov verige, ki so jih znanstveniki določili kot genetske označevalce (npr. HRV1 in HRV2 regija), tipična zaporedja v njih pa umestili v skupine, označene od A do Z. Znotraj teh haploskupin, ki označujejo ustanovna ljudstva na določenem območju v določenem času prazgodovinskega naseljevanja, so številne podskupine, razporejene za klane v drevesno strukturo. Ko da posameznik v testiranje svoj vzorec, ga s primerjavo na postavljene standarde umestijo v eno od haploskupin in mu s tem osvetlijo genetski izvor po ženski liniji in okvirno zgodovino.
Ameriško podjetje, ki je partner Genographic projekta, razpolaga z največjo svetovno podatkovno zbirko mtDNK. Na podlagi velikega števila vzorcev je lahko prenovilo razporeditev mitohondrijskih haploskupin. V svojem obvestilu poudarjajo, da so nova spoznanja velikega pomena pri širjenju splošnega znanja o zgodovini in nastanku vsake maternalne skupine zgodovinskih ljudstev.
Za nekatere vzorce so na podlagi novih standardov maternih rodovin spremenili oznako obstoječe mtDNK haploskupine in dodali antropološki vpogled v materne genske prednike testiranega vzorca.
Stranke, ki so dale testirati celokupno mitohondrijsko DNK, so zaprosili za podatke o prednikih (ime in priimek, letnica in kraj rojstva), in sicer uniformno za babice in dedke po očetovi in materni strani ter za dodatne podatke o najstarejšem znanem predniku po očetovski liniji (Y-DNK) in materni liniji (mtDNK). Zaprosili so tudi za soglasje za uporabo podatkov v znanstvene namene in za kasnejšo objavo v javno dobro. Za morebitne nove standarde je mogoča objava celotnega mitohondrijskega genoma, za katero mora pridobiti pravice raziskovalna organizacija NCBI. Vsekakor zanimiv razvoj v odkrivanju zgodovine selitev človeštva. Na spodnji sliki so poti selitev, ugotovljenih po maternih linijah, ki glede smeri gibanja niso bistveno drugačne, kot moške linije (Y-DNK, vir Family Tree DNA).
V primeru slovenskega vzorca, preverjenega z rodovnikom na tem ozemlju po vseh prednikih do 18. stoletja, ki pripada mtDNK haploskupini T2b5, aplikacija najde sorodne vzorce z največjo pogostnostjo v Angliji, na Irskem, v Nemčiji, pa tudi na Škotskem, Poljskem in Norveškem. So se severna ljudstva selila proti jugu? Najbrž ne. Preko sedaj naših ozemelj so šli z otoplitvijo po ledeni dobi proti severu in zahodu, sorodnost s tistimi, ki so ostali na Slovenskem, pa se je ohranila do danes.
Dajalec zadevnega vzorca ima YDNK, ki trenutno pripada haploskupini I-M223 (zelo verjetno se bodo tudi te prerazporedile po značilnem povečanju števila analiz), Family Finder pa njegov genetski izvor umešča kot 93% evropski in 7 % bližnjevzhodni.
Glede na podatke v Family Tree DNA zbirki so posamezni sorodni mtDNK vzorci razporejeni po vsej Evropi (kot vzorci novodobnih izseljencev pa tudi v severni Ameriki). Na spodnji sliki so lokacije sorodnih dajalcev vzorcev, ki se z zadevnim slovenskim T2b5 ujemajo v genetskih označevalcih značilnih konzerviranih regij HRV1 in HRV2 ter kodirajoče regije mtDNK.
Mitohondrijska haploskupina T označuje evropski rod. Z Bližnjega vzhoda so se prednice pred več kot 45.000 leti začele premikati iz Afrike proti severu, v paleolitiku dosegle Balkan in bile kot glavni podrodovi za haploskupine T v Evropi umeščene v čas neolitika pred 10.000 leti, ko sta se pričela širiti poljedelstvo in živinoreja z Bližnjega vzhoda v Evropo.
Tudi takrat je bila Evropa dveh hitrosti dejstvo: na Balkanu so že kulturno pridelovali poljščine in vrtnine ter gojili domače živali, ki so omogočale boljše preživetje ljudstev, medtem ko je na zahodu in severu Evrope še prevladovalo nabiralništvo užitnih samoniklih rastlin in lov divjih živali. Le ljudstev, ki so se z Bližnjega vzhoda premikali na nova ozemlja v Evropi, ni nihče imel za begunce.