TV novelas

Peter Hawlina

Kot sodnega izvedenca za rodoslovje  me je odvetnica  prosila, da ji pomagam osvetliti zapleteno rodoslovno situacijo. Na kratko sem o zadevi že poročal v prispevku Delo sodnega izvedenca za rodoslovje v časopisu Drevesa št. 1/2011   Stranka, ki je vložila zahtevo za denacionalizacijo, se je predstavljala kot dedinja Franca Urbanca, kateremu je bilo po vojni odvzeto premoženje. Svojo pravico do dedovanja je skušala dokazovati na različne načine. Nobenega ni mogla dokazati. Podal sem svoje mnenje, po katerem stranka ni imela nikakršne osnove za svojo terjatev. Zadeva se je kar vlekla. O končnem izidu me ni nihče obvestil. Tekom raziskav sem zaradi absurdnosti navedb skonstruiral enako nemogoč scenarij, kjer sem se sam postavil za dediča. Če bi kdaj kdo hotel spodnjo izmišljotino primerjati s konkretno pravdno zadevo, bi mu lahko ponudil v branje zajetno mapo arhivske dokumentacije in mapo spletne pošte z več kot 500 sporočili.

Med bogatimi (ljubljanskimi) družinami je prihajalo do medsebojnih porok. To pa ne pomeni, da so se imeli zato kaj bolj radi. Nasprotno! Prežali so na priložnost, da bi drug drugega izrinili in po možnosti prišli do njihovega premoženja. (Mimogrede - William Shakespeare je podobno situacijo med družinama Borgia in Peruzzi uporabil za svojega Romea in Julijo. V svoji tragediji družini preimenuje v Montague in Capulet.)

Ko se je Franc Urbanc poročil z Almo Souvan in sta imela tri otroke, so si zavistni lovci na priložnost prizadevali katero od svojih hčera poročiti s prvorojencem. Ko so videli, da se je Franc mlajši navezal z mladenko iz drugega tabora, so se v bojazni, da bi prišlo do poroke in potomstva, odločili, da ga pravočasno odstranijo. Ko sta bila Franc in njegova zaročenka na potovanju po Italiji, so ju v Firencah zastrupili. Zaročenka je umrla, Franca je oče uspel rešiti in mu spremenil identiteto. Postal je Herbert Hawlina.

Ko je oče Franc videl, da ista nevarnost grozi tudi hčeri Nički, ki je zanosila z Mariom Luckmannom, je poskrbel, da je splavila in še njo proglasil za mrtvo. Njej je preskrbel identiteto Ane Suhadolc.

Herbert in Ana nista vedela, da sta brat in sestra in sta se kot študenta medicine zaljubila in leta 1939 poročila.

Herbert in Ana sta imela devet otrok. Jaz sem drugi.

Leta 1965 smo po smrti stare mame adaptirali njeno hišo. Večina pohištva je šla v odpad. Jaz sem med drugim sortiral knjige in papirje. Med vsem tem sem v že nekoliko plesnivi ženski usnjeni torbici našel dokumente neznane osebe. Čudno se mi je zdelo samo to, da se mi je oseba na fotografiji v izkaznici zdela zelo znana. Podobna je bila moji mami. Dobro se spominjam, da je bilo spričevalo in vse drugo na ime Leonija Urbanc. Torbica je šla v smeti skupaj z vso drugo odpadno robo.

Leta 2008 je umrla moja 90 let stara teta Lote, sestra mojega očeta Herberta. Pred smrtjo je poslala pome. Prijela me je za roko in mi s šibkim glasom povedala samo to: tvoj oče Herbert v resnici ni bil moj brat. Bil je Franc Urbanc. Ti si Urbančev, ne Hawlinov!

Takrat nisem vedel, kdo naj bi bil Franc Urbanc. Tetinega sporočila pa nisem jemal resno in bi nanj pozabil, če se mi ne bi v spomin povrnila usnjena torbica.

Zdaj je moja naloga, da dokažem najprej, da Renata sploh ni bila Franceva hči, saj jo je Alma rodila po zvezi s patrom Placidom. Ko je Franc za to izvedel, je najprej nameraval ubiti Almo, pa se je premislil, saj je računal tudi na del Souvanove dediščine. Ker pa ni hotel v družini obdržati Renate, jo je skrivaj zamenjal za Valburgo Kušar.

Prava biološka otroka Franca Urbanca sta moj oče Herbert in mama Ana. Uradna Renata je v resnici Valburga Kušar in je tako Francu kot Almi biološka tujka. Almina in Placidova hči Renata pa postane Valburga Kušar. Po takratnih zakonih je zakonita dedinja Urbančevega premoženja, samo da tega ne ve.

Ta Renata živi kot Valburga Kušar, ki se poroči z Ludvikom Goršičem. Dober mesec po poroki dobita hči Ireno Marjeto (ne Margareto). Irena in jaz se poročiva leta 1962 in imava tudi devet otrok.

Jaz sem torej edini dedič po vseh treh otrokih Franca Urbanca. Meni pripada vse premoženje. Edina težava je v tem, da ne vem, kako bi o tem prepričal sodišče. Saj za svojo zgodbo na noben način ne bom dobil dokazov v obliki izpiskov iz matičnih knjig. Pomislil sem, da bi za pomoč zaprosil kakšnega spretnega mojstra in mu za nagrado prepustil nekaj dediščine.

Če bi mi to uspelo, bi se moral samo še znebiti vseh svojih bratov in sestra, saj nikakor nisem pripravljen dediščine deliti s kom drugim. Verjetno bi tudi mojstra pravočasno pospravil, da mu ne bi bilo treba prepustiti deleža.

Main page Contacts Search Contacts Search