Genetika v pravosodju.

Peter Hawlina

Ker nisem genetik in/ali pravnik se na nobeno od teh področij ne morem spuščati po strokovni plati. Kot laik na obeh področjih bi se dotaknil naslovne teme po lastnih izkušnjah, kjer bi po mojem prepričanju stranke v postopku lahko izkoristile možnosti genetskega dokazovanja ali izključevanja.

Najprej bom omenil zadevo, kjer sem bil povabljen pri sestavljanju družinske evidence in pri pridobivanju dodatnih informacij, ki jih je agencija iz Avstralije rabila za pripravo zapuščinske razprave. Tam je leta 2007 brez oporoke umrl I.S. Rojen je bil leta 1915 v Sloveniji kot tretji od dvanajstih otrok. Poročil se je novembra 1943. V zakonu ni imel potomcev. Po letu 1950 se je odselil v Avstralijo. Žena je ostala v Sloveniji. Po nekaj letih se je ločila in ponovno poročila. Tudi v drugem zakonu ni imela otrok. Tekom zbiranja podatkov o družini se je zvedelo, da je I.S. s T.R. imel nezakonskega sina S.R. in z M.D. nezakonsko hči E.D.

Ta dva ne moreta z uradnimi dokumenti dokazovati sorodstva z zapustnikom. Avstralska agencija ju ne upošteva kot možna dediča. Po tem sklepam, da avstralsko pravo (še) ne priznava gentskih dokazov. Za Slovenijo citiram znanega slovenskega forenzika: Genetski dokazi so prisotni na sodiščih v Sloveniji že vse od leta 1996, rešujemo kriminalistične primere, sporna očetovstva, identifikacije neznanih oseb in seveda tudi preverjamo daljne sorodstvene povezave (polbrati, polsestre), ki so predmet zlasti zapuščinskih razprav.

Po mojem razumevanju bi bila samo oba nezakonska otroka po pokojnem I.S. upravičena do dediščine, po avstralskem pa samo pokojnikovi bratje in sestre. Zadeva je še v teku in ne vem, kako se bo zaključila.

V Drevesih sem leta 2011 objavil prispevek Delo sodnega izvedenca za rodoslovje. Tam sem predstavil zadevo, kjer se je v pravdni zadevi za dedinjo prijavila oseba, ki tega z dokumenti ni mogla dokazati. Ker je kljub očitnim nasprotnim dokazom še vedno z različnimi scenariji dopovedovala, da je zapustnikova vnukinja, sem ji svetoval, naj vsaj sama sebi dokaže ali ovrže sorodstvo z genetsko primerjavo. Če bi ta dokazala resničnost njenih trditev, bi morda lahko skušala s tem prepričati tudi sodišče. Ni mi niti prisluhnila. Zame je bil to dodatni dokaz, da je v svoje trditve sama ni dovolj prepričana ali pa gre za zavesten poskus prevare.

O epilogu te pravdne zadeve me nihče ni obveščal. Zato sem sam spisal epilog, v katerem sem namenoma skonstruiral skrajni absurd za osvetlitev resnično absurdnega in slabo pripravljenega poskusa dokazovanja sorodstva in s tem upravičenosti do dediščine. Zaradi podobnosti z mehiškimi in po njihovem vzorcu posnetih TV serijah sem spis naslovil TV novelas.

Main page Contacts Search Contacts Search