Domov

Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos (IV. del)

Vremena Kranjcem bodo se zjasnila
Johan Galjot

Konec pisanja naj bo posvečen pogledu v domnevno prihodnost.
Bodo Slovenci in Slovenstvo obstali v prihodnjih 50, 100, 150 tih letih?
Če bodo, kaj bo določalo njihov obstoj? S čim bodo moji rojaki-zanamci dokazovali smiselnost svoje slovenske eksistence? Je mogoče razvojno črto, ki sem jo opredlil v prejšnjih poglavjih, potegniti kolikor toliko zanesljivo tudi za naprej?
Pogledi v prihodnost niso posebno hvaležno opravilo. To pa zato, ker si dogodki, ki določajo usodo posameznikov, skupin in narodov, sledijo nekonsekventno in ne logično. Potek zgodovinskih dogodkov presega najbolj bujno domišljijo. Zato je povsem razumljivo, da se bodo tudi dogodki v naprej dogajali nelogično in proti pričakovanjem. Ne poznam nikogar in nobenega vira, ki bi, na primer, leta 1989 prerokoval tako nebolečo in neverjetno hitro osamosvojitev Slovenije. Bilo je, kot bi nam padla z neba. Menda tudi nihče ni pričakoval tako silovitega izbruha vsakršnega divjaštva na preostalem delu naše bivše skupne domovine.
V osamosvojeni, demokratični, parlamentarni, samostojni, neodvisni, merkantilni, zahodnoevropsko usmerjeni, itn novi državi se je zelo hitro podrl skrbno gojeni in zatajevani mit o pridnih, poštenih, marljivih, romantičnih, značajnih, konstruktivnih Slovencih, ki naj bi bili zatirani in naj bi ječali pod težkim beograjskim pokrovom. Omenjeni mit je v časih temnega hrepenenja prevideval v samostojni Sloveniji kraljestvo razuma, svetlih vizij, strpnosti, medsebojnega razumevanja in pomoči, znanja, modrosti, uvidevnosti, galantnega obnašanja, ustvarjalnosti. . . vse skupaj naj bi zagotavljalo skoraj pravljično popolnost. Vsakdanja aktualna slovenska realnost razkriva precej klavrno podobo povprečnega slovenskega značaja. Nekdanji samoupravljalci in borci za pravice in svetlo prihodnost delavskega razreda so se čez noč prelevili v borzno-politično-tržne špekulante in promotorje neškrupuloznega kapitalizma, ne da bi pri tem količkanj zardevali. Večina se svoje preteklosti sploh ne spominja. Nenavadno kapitalistično levičarstvo je njihova temeljna idejna opredelitev. To je ideološki konstrukt, ki je edinstven na celem svetu. Ideološko spreobrnenje elite je bil strukturalen zgled za vse ostale Slovence; temu zgledu skušajo moji sorojaki, vsak po svoje in v skladu s svojimi zmožnostmi, prilagoditi in pritakniti svojo verzijo zgodbe o uspehu.
Skratka prerokovanje je nehvaležno opravilo.Zadržanost v prerokbah je zelo priporočljiva.
Večina Slovencev vidi svojo prihodnost v okviru Evropske skupnosti in Zveze NATO. Posebno za prvo organizacijo se zdi, po izjavah naših voditeljev in pisanju v medijih, kot da bi bila Miklavž, Božiček in Dedek mraz v eni osebi. Evropska skupnost naj bi komaj čakala, da nas obdari s svojimi neskončnimi darovi: od denarja do tehnologije, odpre svoja tržišča za slovenske izdelke, nas sprejme v naročje kot najbolj ljubeča mati. Resnica bo precej manj romantična, celo zelo prozaična bo. Za razumevanje članstva v Evropski skupnosti je treba razbliniti nekaj mitov in utvar. Članstvo v tej instituciji posameznikov in držav v ničemer ne spreminja. Grčija je članica omenjene skupnosti, a ostaja v zavesti še zmeraj ne preveč blesteča balkanska država. Celo slavnoslavna zgodovina ji kaj dosti ne pomaga. Norveška je odklonila vstop v skupnost in zaradi tega civilizacijsko ne kotira nič manj, kot če bi bila polnopravna članica skupnosti. Evropska gospodarska skupnost je organizacija ekonomskega nadregionalizma in globalnih kapitalskih interesov. To je sistem, kjer zmagujejo namočnejši in kjer se kupuje pri najcenejših. Ta življenski model peha v revščino vse produkcijske sisteme in neskončno bogati zelo tanek sloj globalne populacije. Poenostavljeno bi se lahko reklo, da se počasi restituira nekakšen neofevdalni red kot temeljno določilo socialne ureditve. Šibka, majhna in krhka Slovernija bo v teh razmerah potegnila krajši konec. Razne oblike “lohn” poslov v naših podjetjih in način poslovanja v podjetjih v tuji lasti bi morali biti dovoljšno opozorilo in svarilo pred vsakršnim nadregionalnim in globalnim priključevanjem naše države.
Naj se za zalet v prihodnost naprej umaknem nekoliko nazaj v zgodovino.
Eksistenca naroda ni nekaj samo po sebi umevnega. V Evropi je skozi zgodovino živelo veliko narodov. Ti, ki sestavljajo aktualen evropski narodnostni mozaik so po številu morda 5-10 odstotni ostanek vseh narodov, ki so kdaj živeli v Evropi, kolikor pač nese zgodovinski spomin. Nekateri nastajajo tudi na novo. V tem stoletju se je formiral, na primer, Makedonski narod, v zadnjih spopadih na Balkanu se je dokončno utrdil pojem Bošnjaškega naroda. Med drugo svetovno vojno so v Sovjetski zvezi pod Stalinovim režimom izginjale mnoge narodnosti in narodi iz ravninskih predelov evropske Rusije. Francoski Bourboni so s silo in vojsko uničili Bretonski in Provansalski narod. Zgodb o nastajanju in izginjanju narodov na Evropskem podkontinentu je veliko in vse še daleč niso zaključene. V teh razsežnostih je treba motriti prihodnjo usodo Slovenskega naroda. Skratka obstoj narodov ni nekaj samo po sebni umevnega in večnega, zgodovinska izkušnja te ugotovitve nedvomno potrjuje. Splošna politično ekonomska naravnanost in razumevanje vsakdanjega življenja in delovanja mojih sorojakov so take vrste, da lahko domnevam postopno samoukinitev slovenskega naroda v prihodnjih 40-50 letih.
Na kakšnih osnovah in s kakšnimi razlogi se predajam tako črnogledim napovedim? Enostavno zato, ker se odmiranje naše nacionalnosti že dogaja, je že v teku. Nekateri segmenti se že v totaliteti odrekajo slovenskemu zavedanju in občutku za slovenstvo. Uradni jezik v nogometu je srbski, neslovencem se niti po dolgih letih ne zdi vredno prilagoditi svojo izreko okolju kjer žive. Tudi v drugih pšportnih panogah je raba slovenščine vse prej kot blesteča. Šport je tako segment življenja slovenskega naroda, kjer občutek za slovenstvo in narodnostno zavedanje počasi izginja. Ni pa edini. Imena vseh tisočev novonastalih imen podjetij ustanov organizacij društev itn so po večini tuja. Govorica slovenskih biznismenov, japijev in podobnih je jezikovno precej skromna in šablonska. V njej je zmeraj več ameriških besed in besednih zvez. Svet računalništva se razrašča in prodira na vse konce in kraje. Računalniški jezik je skoraj v celoti ameriški. Pred televizijskimi sprejemniki preživijo moji rojaki ogromno časa. Večina oddaj je v amerikanščini. Vsaka nova televizijska hiša veča delež amerikanskih oddaj v svojem sporedu; taka programska naravnanost jim veča gledanost njihovih oddaj. V teh razmerijih podlega amrikanski industriji televizijske zabave celo osrednja nacionalna televizijska hiša. Tudi RTVS hočeš-nočeš veča ameriški delež v svojih sporedih. Zvočna kulisa ameriškega jezika je postala že konstanta v prostorih in bivališčih mojih rojakov. Brez nje se počutijo nelagodno in zdi se jim, kot da bi jim nekaj manjkalo. Zdi se, kot da bi bilo njihovo psihosocialno stanje ogroženo. Če se le da, takoj prižgejo ustrezno napravo. Slovenska estrada in glasbena produkcija za široke ljudske množice se najbolj znajde v angloameriškem jeziku. Vse, kar poslušamo po lokalih, uradih, šolah, restavracijah, gostilnah, barih, kafičih, pubih, picerijah in celo navadnih trgovinah in šoping centrih je običajno posebna zvrst zvočnega nabijanja z nnogimi ponavljanji in z več kot skromnim glasbenim izrazom ima za podlago angloamerikanski jezik.
Slovenski gospodarski liberalizem prepušča, prodaja, izroča, kakorkoli se že temu reče, podjetja, jih je pa še veliko več; število podjetij in tovarn v tujih rokah se kar naprej veča. V takih firmah določajo uradni jezik lastniki: Nemci, Francozi, Čehi, Angleži, Amerikanci itn. V začetku je znanje lastnikovega jezika omejeno na vodilne v firmah; sčasoma postaja omenjeni jezik zmeraj bolj zaželen in nujen navzdol po piramidni hierarhiji firme. V nekaj letih bo postopno jezikovno prestrukturiranje zajelo firme v celoti, kdor jezika ne bo obvladal v takih firmah ne bo mogel najti zaposlitve.
Pretnje ekonomske globalizacije so vsakršne, v teh procesih so interesi malih narodov gotovo ogroženi. Slovenci nismo ob tem nobena izjema. Vstop v Evropsko skupnost bo globalizaciji v Sloveniji na široko odprl vrata, potegnil jo bo v vrtinec v katerem bo s težavo obstala. Podobno velja za vstop v NATO. Tudi ta inštitucija je globalno naravnana. Članstvo v NATO prinaša priseljevanje in velika mešanja vsakršnih narodov in ljudi s celega sveta. V takih dogajanjih je seveda slovenski narodnostni interes nujno v ozadju. V mislih imam vojaške baze, večno premiknje vojaške tehnike, ustanavljanje vodstvenih centrov in podcentrov, posebnih komunikacijskih naprav, skupne vojaške vaje, kar bo vse drastično poseglo v krhko demografsko in kulturno strukturo našega naroda. Nesreča pri Avianu v Italiji je poleg ponesrečenih smučarjev odkrila cel sklop problematičnosti, ki jih prinaša članstvo Italije v NATO zavezi. Avian je mesto, kjer živi okrog 7000 prebivalcev. Bližnja NATO baza ima okrog 9000 vojakov in drugega osebja! Kaj vse to pomeni za tradicionalno življenje v Avianu skoraj ni potrebno naštevati. Italijani so teh vojaških inštalacij že zelo naveličani in bi se jih radi znebili. Zelo pripravno bo premestiti vso to vojaško kramo v bližnjo Slovenijo. Za izgradnjo NATO naprav v naši državi se bodo našli vneti zagovorniki tudi v Sloveniji. Govorili bodo kako si bomo s tem zavarovali svoje meje s Hrvati in drugimi mejaši naše domovine, kako bomo postali s tem moderna evropska država in čiso potiho bodo prepričevali vse po dolgem in počez koliko domačih ljudi bo dobilo službe in delo pri teh vojaških bazah. Rekli bodo: “Slovenci, kaj še čakate? NATO je edinstvena priložnost za nas! Enkratna! Če jo zamudimo, se morda nikoli več ne povrne, to je naša zadnja šansa za vstop v Evropo. . . infrastruktura, prometne naprave, zaposlitve, komunikacije itn, vse to zavisi od vstopa v NATO” itn. Kam bo NATO postavljal svoje baze je težko natančno predvideti, najbrž v okolico Krškega, kjer so že zametki takih naprav, nekam v Prekmurje in na Kras, morda še kam drugam. Idej pri takih stvareh nikoli ne zmanjka. Kaj pomeni stalna tuja vojska 20 000 mož na Slovenskem si je lahko predstavljati, v bistvo je to čisto navadna okupacija. Kot ponavadi bodo s tem nekateri dobro zaslužili. Teh blagor in smiselnost slovenske države čisto nič ne briga.
Mnogi bralci bodo mogoče skomizgnili z rameni češ, tudi v preteklosti smo bili pod pritiskom Nemcev, Italijanov in Madžarov, pa smo vseeno zdržali. Tudi v skupnosti južnoslovanskih narodov smo se obdržali. Zato naj ne bi bilo razloga, da se ne bi uspešno narodnostno mogli zoperstavljati evropskemu globalizmu. Zgodovinska izkušnja ni nikakršna garancija za prihodnost. Globalizacija operira s tako močnimi in brizantnimi sredstvi o kakršnih prej v zgodovini ni bilo niti govora. Procesi se vrše z veliko naglico in vendar tiho, plazeče in nepovratno. Ko bo spoznanje o katastrofi splošno, bo že prepozno.
Podjetje, ki se imenuje Slovenski narod in država ne bo usahnilo naenkrat. Ena za drugo bodo ugašale lučke in vitalne funkcije tega telesa, tudi smrtnega dne ne bo in bo nedoločljiv. Zato tudi nagrobnika ne bo, seveda tudi ne ustreznega epitafa.
Čez 50-100 let se bodo po zdajšnjih slovenskih visokogorskih zaselkih in samotnih kmetijah potikali mladi jezikoslovci. Hodili bodo od hiše do hiše in popisovali, zapisovali in se čudili čudnemu jeziku in besedam, ki jih še uporabljajo zaostali prebivalci teh področij. Proučevali bodo zadnje relikte slovenskega jezika in slovenske kulture, s tem si bodo delali svoje magisterije, doktorate in univerzitetne kariere. Vsi bodo imeli v rokah prenosne računalnike in mikrofone. Včasih bodo od presenečenja vzkliknili:” Kako zanimivo, kakšen nenavaden jezik govore ti ljudje! En konj, dva konja, trije konji, štirje konji, pet konj, šest konj, itn, takega štetja ni poznal noben drug narod na zemeljski obli!” etc

(Nadaljevanje)

 

Primopredaja posestva in ženitna...
Na Notranjskem, severno od Cerknice, blizu Otav, stoji vasica s tremi hišami, ki ima nenavadno ime, Beč. Pomeni pa izvir potoka, in prav pod cesto izvira potok, ki se potem kmalu vliva v...
Novi člani
Majerle Jože 1380 Cerknica Sinja Gorica 32Orel Dušan 1110 Ljubljana Društvena 2Jamšek Franc 1000 Ljubljana Štihova 20Kregar Barbara 1000 Ljubljana Legatova ulica 1Pahor Špela 6330 Piran Gortanova...
Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v...
Čez goré, polja, doni naj prek svetaJohan Galjot Nekateri moji rojaki večkrat sporočajo po radiu, televiziji ali dnevnem tisku, kako bo njihova akcija pomembno promovirala Slovenijo v širnem belem...
Novi koprski škofijski arhiv
Že vse od obnovitve koprske škofije je tlela velika želja, da bi uredili arhiv z dragocenimi matičnimi knjigami, ki so nastale po primorskih župnijah. Konec leta 2015 je slednjič odprl vrata nov...
Main page Contacts Search Contacts Search