prva02

Domov

Kakšno korist prinese članstvo v rodoslovnem društvu

To vprašanje se zelo poredko postavlja izrecno. Ljudje smo različni. Nekateri pred nakupom temeljito spoznavajo lastnosti ponujene dobrine, kdo drug pa pri tem ni pretirano previden. Glede rodoslovja lahko zase rečem, da nisem prav nič okleval, ko sem leta 1992 zvedel, da je ustanovljeno grboslovno, zastavoslovno in rodoslovno društvo Slovenski ščit. Takoj sem se včlanil. Zelo koristna pridobitev tega članstva je bilo zame kot vnetega začetnika seznanjanje z ostalimi člani. Hitro sem našel somišljenike in razmeroma hitro smo nekateri tudi ugotovili, da rodoslovci v tem društvu ne želimo sodelovati. Nič rodoslovnega ni bilo v dejavnosti društva. Začeli smo se dobivati kot skupina s sorodnimi zanimanji in smo leta 1994 ustanovili SRD predvsem zato, da se naše delovanje ne bi povezovalo s Slovenskim ščitom.

Prav te dni pa je vprašanje smiselnosti in koristnosti včlanjanja nekdo postavil izrecno:
Poraja se mi vprašanje o včlanitvi v Slovensko rodoslovno društvo, saj sem zagret rodoslovec in me resnično zanima, zakaj bi se mi včlanitev v SRS splačala (letna članarina je, če se ne motim, 40 €). Mar revijo Drevesa še vedno izdajate, ker nekako čutim, da spletna stran in celotno društvo stagnira, novih dejavnosti v organizaciji SRS pa nekako nikjer ne zaznavam; zato me zanima, iz čiste radovednosti, kaj društvo v praktičnem smislu na letni ravni počne.

O dejavnosti SRD poročamo na letnih zborih, mesečnih srečanjih in v časopisu Drevesa.
Še enkrat – kaj so dejavnosti društva?
Odgovor – dejavnosti društva so dejavnosti članov.
Zavedati se je treba, da društvo nima posameznikov ali skupin, ki bi bile dolžne opravljati storitve za druge posameznike ali skupine. Tako smo naše delo tudi začeli še pred ustanovitvijo društva in smo z ustanovitvijo sicer postavili okvire, kakršne društvom določajo zakoni in pravila delovanja. Ta določajo pravice in dolžnosti članov in funkcionarjev. O teh vsako leto ugotavljamo, da so bile izpolnjene.
Vse tisto torej, kar kdo naredi več kot za potrebe lastnih rodoslovnih raziskav in to ponudi v uporabo kolegom, postane rezultat dela društva. Najbolj očitne tovrstne dejavnosti so redna mesečna srečanja in predavanja. Še bolj očiten in trajen rezultat društvene dejavnosti je časopis Drevesa.
Poleg srečanj, predavanj in časopisa pa je še dolg spisek rezultatov, ki se uvrščajo v dejavnosti društva, čeprav jih skoraj brez izjeme opravljajo zanesenjaški posamezniki. Projekti, katerih bi se lotevali v skupinah, praktično ni. Če se je kdaj dogajalo kaj skupinskemu delu podobnega, je v takih podvigih levji delež opravil eden.
Vsi tisti rezultati, ki lahko koristijo drugim posameznikom, skupinam, vsem Slovencem ali konec koncev vsem zemljanom, se uvrščajo med rezultate društva. Torej bi jih med svoje rezultate lahko šteli tudi tisti redki posamezniki, ki društvu še nikoli niso prispevali niti drobca svojih rezultatov, so pa znali v rezultatih drugih iskati in najti koristi zase.
Med vsemi temi rezultati bi bilo težko določiti kriterije, po katerih bi neko korist uvrstili pred kako drugo. Je knjižnica koristnejša od društvenega računalnika? So predavanja koristnejša od spletne strani? Ne! Spletna stran je ena najpomembnejših vrednot slovenskega rodoslovja. Zato bi bilo toliko potrebnejše, da bi bila bogata in predvsem pregledna. Kakovostne spletne stani so samo izjemoma narejene in vzdrževane volontersko. Dokler tudi to društveno vrednoto zagotavljamo volontersko, ne bo mogoče zahtevati, da bi bila na najvišji kakovostni ravni.
Urejanje spletne strani in časopisa so časovno in strokovno zahtevne naloge. Tem se po zahtevnosti in potrebnem času primerjajo razstave, konference, izobraževanja.
Med splošne koristi lahko uvrščamo v slovenski jezik preveden rodoslovni program, priporočila za delo, rodoslovne standarde, rodoslovne priročnike in morda predvsem referenčne datoteke.
Referenčne datoteke so vse tiste, ki posamezniku lahko koristijo pri njegovem raziskovalnem delu. Med temi je najpomembnejši indeks računalniško obdelanih oseb. Temu sledi podoben indeks porok. Po pomembnosti bi nadaljeval s skeniranim gradivom. Skenirano gradivo se vse hitreje nabira na javno dostopnih spletnih straneh. Tu bi omenil dva od tistih, ki sta nastala v okviru društva – vodnik po župnijskih arhivih in Leksikon Dravske banovine.
Še veliko več je referenčnega gradiva, ki ni neposredno rezultat dejavnosti članov SRD. To so zlasti svetovne rodoslovne zaloge. Tu močno prednjačijo Američani, sledijo jim Evropejci. Po svojih močeh jim sledimo v SRD. V tem pa postaja vse bolj očitno, da bi bilo najbolj smiselno društvene datoteke pridružiti svetovnim, saj bi tako bile bolj splošno pregledne in primerljive.
Je posameznemu članu kaj mar, če so bili v društvu postavljeni kriteriji za sprejem med sodne izvedence za rodoslovje ali dejstvo, da smo sodelovali pri izdelavi evropskih standardov za arhive? Je posamezniku kaj mar, če je bilo v Sloveniji predvsem po zaslugi SRD oddanih morda relativno največje število genetskih vzorcev? Je posamezniku kaj mar dejstvo, da SRD skupaj z ameriškimi kolegi z občasnimi finančnimi prispevki pomaga ohranjati rodoslovno gradivo.
S tem naštevanjem nekaterih aktivnosti in možnih koristi sem želel bralca prepričati, da SRD deluje. Vedno je mogoče več in bolje. Sodelujte!


Peter Hawlina

Zanesljivost rodoslovnih podatkov in...
Peter Hawlina Podatke, ki jih uporabljamo za sestavljanje rodovnika, večinoma pridobivamo iz lastnega védenja, posredovanja informacij od drugih in iz arhivskega gradiva. Zanesljivost katere koli...
Kako začeti z rodoslovjem
Leta 1998 je pri Cankarjevi založbi izšel obsežnejši priročnik z naslovom Moj rodovnik, ki ga je napisal Vasja Butina. Priporočila za delo so bila večkrat objavljena v časopisu Drevesa, ki ga...
Janez Sketelj: Program predavanja
Krščanstva od judovske sekte do državne vere Rimskega cesarstva(od leta 300 do okrog 400 n.št) Predavanje je dogovorjeno za 27. 10. 2015 V poljudnem in religiozno nevtralnem predavanju bom podal...
Rodoslovje in varstvo osebnih podatkov
Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90 in 19/91; v nadaljevanju zakon) ureja varstvo osebnih podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov in njihovo zavarovanje, evidence za potrebe...
Main page Contacts Search Contacts Search