prva01

Domov

In memoriam: Janez Toplišek (1941 – 2019)

toplisekJanez Toplišek, pravnik, informatik in rodoslovec, rojen 24. oktobra 1941 v Brežicah, umrl 15. januarja 2019 v Trzinu, pokopan v Mengšu. Oče Maks, ded Janez in praded Anton izvirajo iz Raven pri Zdolah nad Krškim, mati Miroslava r. Potisk v Kočevju pa je po ženski liniji tudi štajerskega porekla (babica Uršula r. Hojnik iz Poljčan-Stanovsko, prababica Apolonija r. Brglez iz Slovenske Bistrice-Drumlažno).

Janez je končal srednjo ekonomsko šolo v Trbovljah in diplomiral na pravni fakulteti v Zagrebu. Opravil je pravosodni izpit, a je celo pravniško kariero delal v gospodarstvu, na področju inženiringa, informatike in državne uprave. Leta 1996, ko osebni računalnik še niti ni bil del običajne opreme delovnih mest in so po podjetjih, inštitutih in javni upravi šele nastajale prve mreže, je v Kranju magistriral na temo elektronskega poslovanja.

Pravo in informatika

Z računalniki in informatiko se je Janez srečal že ob samem začetku njihove uporabe v našem prostoru med letoma 1986/87, ko se je zaposlil v informacijskem centru podjetja Mikro Ada, ki se je ukvarjalo s prodajo uporabne programske opreme in nudilo tečaje zanjo. Kot direktor Mikro Ade je za osebne računalnike, ki so bili zanimivi za izobraževalno in raziskovalno mrežo ter časopisno-založniške hiše, poskrbel, da so uporabniki dobili priročnike in tečaj upravljanja računalnika z grafičnim vmesnikom in tiskalnikom s programsko opremo za obdelavo besedil in zbirk podatkov.

Janez je bil priznan kot odličen pravnik, ki je razpravljal tako na področju pravoznanstva, kot pisal uporabne strokovne priročnike. Pravna stroka mu priznava pionirstvo v slovenski pravni informatiki in komunikacijskem sistemu za pravnike. Na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu je vizionarsko vodil skupaj z Antonom Tomažičem prve začetne računalniške delavnice in seznanjal pravno stroko z uporabo pravnih pravil v virtualnem prostoru. Janez je vodil prvo sekcijo za informatiko v društvu pravnikov v gospodarstvu, ki je leta 1986 poslala zveznemu izvršnemu svetu v Beograd predlog za umik prepovedi uvoza osebnih računalnikov. Izvozno-uvozni posli blaga državnega pomena (npr. medicinske opreme, opreme za vojsko in policijo) so bili namreč regulirani. Ekskluzivno pravico za uvoz priljubljenih Macintosh računalnikov je imelo le eno podjetje s sedežem v Zagrebu, od koder je pokrivalo celotno Jugoslavijo. Vse do leta 1989 se trg ni sprostil. V tistih prelomnih časih slovenske pomladi 1988/89 se je Janez s svojim pravnim in informacijskim znanjem angažiral tudi okoli procesa proti četverici in se dokazal kot izjemen organizator, inovator in pokončen človek.

Leta 1988 je bil Janez soustanovitelj prvega podjetja za zagotavljanje spletnih pravnih in poslovnih informacij v Sloveniji – IUS software d.o.o., ki je razvilo specializirane sodobne izdelke in storitve, kot so IUS-Info, FinD-Info in INSOLV-Info. Pravni informacijski portal IUS-Info uporabljajo vse državne institucije in lokalna samouprava, vsa sodišča, večji gospodarski subjekti, univerze, odvetniki in odvetniške družbe, knjižnice ter pomembne evropske institucije. Janez je utiral pot svobodni gospodarski pobudi in odgovoru na vprašanje, čigava last so zakoni in kdo jih lahko trži. Čeprav avtorstvo zakonodaje pripada državi, v kateri ta nastaja, jo razlaga, komentarji, stvarna kazala in prenos na elektronski medij naredijo dostopnejšo uporabnikom. To dodano vrednost trži npr. portal FinD-Info s področja financ in davkov strokovnjakom s finančnega in davčnega področja, računovodskim servisom in drugim, ki se srečujejo s finančno, računovodsko in davčno problematiko. Janez je za 131 zakonov, ki so izšli v tiskani različici v več sto strani obsegajočih knjigah, avtorsko pripravil stvarno kazalo in jih uredil za elektronski vir. Dela segajo na različna pravna področja, kot so: ustava (20), pravoznanstvo (9), obligacijsko pravo (28), kazensko pravo in kazniva dejanja (25), delovno pravo (11), trgovske družbe (8) in drugo, samo posamična kazala pa lahko obsegajo več deset strani .

V času, ko je bil pomočnik direktorja Kemijskega inštituta Ljubljana, je svoje magistrsko delo o elektronskem poslovanju izdal tudi v monografiji. V njej je sistematično in pregledno preučil pomembnejša vprašanja elektronskega podpisa, identifikacije, predvsem pa najvažnejša pravna vprašanja glede obvladovanja tveganj elektronskega poslovanja, varstva elektronskih osebnih podatkov in varstva zasebnosti kot tudi avtorskopravna vprašanja ter tako postavil temelje nove pravne panoge – prava elektronskega poslovanja. Obravnaval je vprašanja, ki so še danes, po dveh desetletjih, izjemno aktualna. V svoji inovativnosti je znanje črpal pri njegovem izvoru – kot edini slovenski pravnik je bil npr. član svetovne mreže kibernetskih pravnikov. Pri prenosu znanja med kolege pa je kot vedno poskrbel za navedbo virov, izjemno dobro zasnovan slovar in pojmovnik novih izrazov, prenesenih iz angleščine, ter seveda, za natančno stvarno kazalo.

Rodoslovje

V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je Janez pričel zanimati za rodoslovje. Tudi na tem področju je pri nas oral ledino skupaj s Petrom Hawlino in še nekaj raziskovalci družinske in lokalne zgodovine, ki so se dobivali nekaj časa v obliki krožka, nato pa leta 1995 ustanovili Slovensko rodoslovno društvo. Janez je pripravil pravila delovanja društva in pričel vzpostavljati spletno stran, ki deluje še danes kot kažipot do njegovih glavnih rodoslovnih del.

Bil je eden najbolj aktivnih članov društva tako na rednih sestankih članov kot pri izvedbi skupnih projektov, ki jih je največkrat sam zastavil, koordiniral in pripeljal do uporabnega izdelka za ostale rodoslovce. Tako je leta 2006 pridobil od Statističnega urada Republike Slovenije takratno stanje pogostnosti in distribucije priimkov po statističnih regijah in pričel na podlagi te zbirke s sodelavci in imenoslovnimi strokovnjaki dodajati razlage pomena in izvora imen, arhivska odkritja različic zapisa in domačih imen, tako da je nastal spletni 'Leksikon priimkov in hišnih imen'.

Leta 2011 je objavil spletni 'Zgodovinski imenik župnij', ki je nastal iz popisa župnij Katoliške cerkve in vodnika po arhivskem gradivu nadškofijskih arhivov iz leta 1972. Ustvaril je za rodoslovca izjemno dragocen pripomoček, ki mu pomaga ugotoviti zgodovinsko pripadnost posameznega kraja v določenem času župniji, večjemu kraju in grajski gospodi ter pregledati, katere matične in pastoralne knjige ter drugi viri so morda na voljo v določeni župniji oziroma v arhivu, da sploh lahko začne z iskanjem podatkov. Pri župniji so našteta naselja, ki so leta 1939 spadala pod župnijo, in njene podružnične cerkve. Preprost in učinkovit pristop iskanja kraja poizvedbe po abecednem redu njihovih slovenskih imen je zahteval le uporabo brskalnika Internet Explorer in prosto dostopnega programa Acrobat Reader za branje spletne knjige. Zadnja leta je pričel k posameznim župnijam pripisovati še pogostejše priimke v kraju oz. v župniji, ki so jih izpisali rodoslovci za župljane izpred 100-200 let najpogosteje iz popisa Status animarum in jih poimenoval za domorodne priimke.

Leta 2017 je zbral glavne nasvete za začetnike v rodoslovju v knjižici 'Arhivski priročnik za rodoslovce'. Čeprav izdano v samozaložbi v nekaj sto tiskanih izvodih in elektronski obliki, je pri prenosu znanja med kolege, tako kot vedno, poskrbel za navedbo virov, dobro zasnovan slovar in pojmovnik novih izrazov, tokrat prenesenih iz nemščine in latinščine, ter seveda, za natančno stvarno kazalo, ki nas vodi skozi latinsko–slovenski in nemško-slovenski slovar, slovensko izrazoslovje na področju rodoslovja, osebna imena, izpisana v gotici (nemški kurenti 18. stol.), primere najpogostejših slovenskih priimkov, izpisanih v gotici, abecedi gotice in bohoričice (16.-19. stol.), stara imena mesecev, preglednico starih mer z današnjo vrednostjo in tako naprej.

S predavanji in dopisnimi izmenjavami mnenj je plodno sodeloval doma in v sosednjih državah. Žal se je ohranil le posnetek predavanja na tretji Hrvaški rodoslovni konferenci, kjer je predstavljal slovenske zbirke podatkov in njihovo uporabo za rodoslovje, začenši s telefonskim imenikom Slovenije iz časa, ko je bila objava telefonske številke še obvezna. S članki je prispeval svoja dognanja v društveno revijo Drevesa, nato pa leta 2004 izdal priročnik Rodoslovje, ki je prenovljen in razširjen izšel še leta 2018. Kako temeljito in strokovno je to delo pripravljeno, najbolje pove recenzija knjige Rodoslovje zgodovinarja prof. dr. Borisa Golca, ki je delo označil kot obogatitev slovenske rodoslovne in tudi zgodovinske vede. To pa je bilo tudi njegovo zadnje objavljeno delo, preden mu je zastalo srce. Uspel je imeti predstavitev knjige v trzinskem glasilu Odsev, na matičnem društvu v Ljubljani in sekciji v Velenju, načrtovana predstavitev v marcu pa bo ostala neizvršena. Sicer ta in vsi njegovi drugi priročniki ter spletne in elektronske postavitve živijo svoje življenje, v katerem nosijo avtorjevo ime s seboj k vsakemu bralcu, ki ga odkrivanje znanja pritegne k branju. Tako bo Janez Toplišek ostal v spominu številnih pravnikov in rodoslovcev še mnogo generacij kot napreden in inovativen mož, ki je pravila stroke, v kateri je deloval, ustvarjal vse svoje življenje. V spominu tistih, ki so bili v krogu prijateljev in družine, pa bo živel tudi kot najboljši tovariš, mož, oče in ded. Nadvse delaven, do vseh bližnjih pozoren in ljubeč, prizadet ob krivicah, prepričan v svoj prav. Njegov odhod je za vse bližnje nedoumljiv, boleč, komaj sprejemljiv.

Tako zlahka je v rodovnik vpisati ime, priimek, datum in kraja rojstva, datum in kraj smrti. Ko pa je treba to storiti za drago osebo, težko postane le črka na papirju, še težje le bit v elektronskem mediju. A kot je citiral Janezov prijatelj ob zadnjem slovesu Jean-Paula Sartra, tu zaključujem: »Spomini so edini raj, iz katerega nihče ne more biti izgnan. Janez se je preselil v ta raj, raj našega spomina.«

In memoriam. Janez Toplišek, 1941-2019, skozi bibliografijo po predmetu obravnave kot avtor in urednik

VK

 

Članstvo
Član društva lahko postane vsak, ki poda Pristopno izjavo in plača članarino za tekoče koledarsko leto na račun društva SI56 0201 0003 5458 316. Članstvo v naslednjem letu se podaljšuje s plačilom...
Ob dvajsetletnici SRD
Januarja smo medije povabili na tiskovno konferenco. Ker bo letos kolegica Rose Marie Jisa, predsednica SGSI, nekaj dni v avgustu v Sloveniji, smo se odločili, da jo 11. 8. povabimo na srečanje,...
Kako zdravo je tvoje drevo?
Jabolko ne pade daleč od drevesa, pravi pregovor. Na kratko pove, da smo prenekatere zunanje in notranje lastnosti prek genov dobili po svojih starših ali pa jih kasneje posnemali in prevzemali....
Ameriški kriminalisti brskali po...
Mlada raziskovalka Taja Železnik Ramuta je za portal Kvarkadbra nedavno napisala povzetek odmevne zgodbe iz ZDA z naslovom ‘Odkrivanje zločincev s pomočjo rodoslovja’, ki jo je dovolila objaviti...
Main page Contacts Search Contacts Search