Raziskovanje družinske zgodovine temelji na rabi primarnih virov, to je dokumentov in matičnih knjig rojstev, porok in smrti, ki pa jih je kmalu treba povezovati in umeščati v zgodovino določenega kraja.  Tako rodoslovec prične iskati tudi primarne zgodovinske vire, ki jih hranijo arhivi in so javnosti prosto dostopni. Za začetnika je priporočljivo, da osebno obišče arhiv in zaposlene  arhiviste poprosi za pomoč pri iskanju informacij o arhivskem gradivu. Na voljo so civilni arhivi, ki skrbijo za javno arhivsko gradivo, in cerkveni arhivi, ki hranijo zasebno arhivsko gradivo.

Osebni obisk v arhivu

Za javno arhivsko gradivo in njegovo dostopnost skrbijo izvajalci javne službe na področju varstva arhivskega gradiva, ki so: Arhiv Republike Slovenije, regionalni arhivi in arhivi lokalnih skupnosti.

Lahko rečemo, da je krovni Arhiv Republike Slovenije, sledijo pa mu regionalni zgodovinski arhivi ter arhivi sodišč, šol in drugih javnih služb, ustanov in podobno, ki so dolžni hraniti arhivsko gradivo, ki nastaja pri njihovem delu. 

Regionalni arhivi hranijo tudi arhivsko gradivo lokalnih skupnosti, če te ne ustanovijo lastnega arhiva za varstvo svojega javnega arhivskega gradiva.

• Zgodovinski arhiv Ljubljana pokriva območje naslednjih upravnih enot: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Metlika, Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Vrhnika.
• Zgodovinski arhiv Ptuj pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ormož, Ptuj.
• Pokrajinski arhiv Maribor pokriva območje naslednjih upravnih enot: Dravograd, Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica.
• Pokrajinski arhiv Koper pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana.
• Pokrajinski arhiv Nova Gorica pokriva območje naslednjih upravnih enot: Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin.
• Zgodovinski arhiv Celje pokriva območje naslednjih upravnih enot: Brežice, Celje, Hrastnik, Krško, Laško,  Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi, Žalec.

Arhive Rimskokatoliške cerkve uvrščamo med arhive, ki varujejo zasebno arhivsko gradivo, kamor sodijo tudi zapisi rojstev (krstov), porok in smrti, ki so jih duhovniki sicer vodili po pooblastilu države. Zato so tudi "novejše" matične knjige s konca 19. stoletja, v katerih zadnji vpis ni starejši od 100 let, še v rabi na matičnih uradih upravnih enot.  Glavna cerkvena arhiva za Slovenijo sta Ljubljanski in Mariborski nadškofijski arhiv. Poleg njiju deluje tudi Škofijski arhiv Koper, ki pridobiva vse več matičnih knjig. Za področje Primorske so bile te skoraj vse do leta 2015 na župnijah, Ljubljanska in Mariborska škofija pa sta večino župnijskih arhivov sprejela v svojo oskrbo že prej.

Zaradi posebne narave dejavnosti s področja znanosti, visokega šolstva, kulture oziroma informiranja vodijo svoje arhive: RTV Slovenija, Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU - Glasbeno narodopisni inštitut. 

Spletni dostop do arhiva

Slovenski arhivi vsebine fondov že objavljajo na spletu. SIRAnet iskalnik po vzajemnem informacijskem sistemu slovenskih regionalnih arhivov (www.siranet.si)  za mnoge raziskovalce predstavlja prvo seznanitev z informacijami o arhivskem gradivu, ki ga hranijo v posameznem arhivu. Podatke je mogoče iskati po polnem tekstu, po strukturi arhiva (direktorijih), po določenih poljih in po deskriptorjih. Pri tem je uporaben glosar strokovnih izrazov. Prijavljeni uporabniki pa si lahko ustvarijo delovne mape in prilagodijo prikazovanje zadetkov. Najdeno arhivsko gradivo je mogoče naročiti v čitalnicah pristojnih arhivov osebno, po telefonu, telefaksu, po elektronski pošti ali s pomočjo spletne košarice.

Z iskalnikom SIRAnet pa ni mogoče poizvedovati po podatkovni zbirki javnega arhivskega gradiva, nastalega pri delu državnih organov ter drugih javnopravnih oseb, ki jih ustanavlja država in delujejo za območje cele države, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije. Ta ima svoj, na videz enak, iskalnik ARS po arhivskem gradivu.

Za rodoslovce je zelo uporaben vir Francisejski kataster, ki ga je Arhiv Slovenije digitaliziral in je na voljo za uporabo preko spleta. Kadar spletna ločljivost ne zadošča za branje kart, jih je pri arhivu mogoče naročiti (posamične po e-pošti ali več listov na CD). Osnovne enote za izdelavo franciscejskega katastra so bile katastrske občine, ki so bile izoblikovane že ob izdelavi jožefinskega katastrskega operata, zato je potrebno poznati njihov ustroj, da lahko poiščemo prave karte za obdobje 1823 - 1869 (več na kartografiji).

Za spoznavanje področja in s tem zmožnosti iskanja podatkov so dobrodošli tudi sekundarni viri. Spletno dostopni so članki in razprave s področja arhivistike (vede o virih) in prispevki o strukturi in zgodovini uprave, objavljeni v revji Arhivi, ki jo izdaja Arhivsko društvo Slovenije, skupaj s slovenskimi arhivi.

Rodoslovci najdejo marsikaj uporabnega tudi med spletnimi objavami drugih zavodov, ustanov in posameznikov, še zlasti knjižnic. Take so digitalne zbirke na spletnem portalu NUK - Digitalna knjižnica Slovenije, na portalu SiStory Zgodovina Slovenije in na portalu Kamra, preko katerega lahko uporabniki brezplačno dostopajo do digitaliziranega znanja in kulturne dediščine.

V evropskem merilu je zanimiv portal Eropeana - evropska digitalna knjižnica z digitaliziranimi slikami, besedili ter zvočnimi in video posnetki, ki deluje od leta 2009 dalje.

Med vojnimi arhivi so spletno dostopni podatki Mednarodne agencije za vojne ujetnike o 10 milijonih internirancev med leti 1914-1918 (I. svetovna vojna), med katerimi je 8 milijonov vojakov, ostalo pa so civilisti. Na portalu SiStory deluje spletni iskalnik žrtev I. svetovne vojne.

Posamezni projekti nudijo javnosti dostop do popisov in dogodkov II. svetovne vojne, v katerih se je sicer pogubilo veliko človeških usod, npr: zbirke Anne Pizzuti o interniranih židovskih družinah v fašistični Italiji in poteh preživelih v Palestino ter Saše Petejan o koncentracijskih taboriščih za vse med vojno kriminalizirane skupine (nasprotniki režima, Romi, Židi, idr.).

Na spletu so postali dostopni tudi uradni listi avstrijskih dežel - dvojezične izdaje za slovenske dežele so dostopne v sistemu ALEX (razen za Štajersko, še niso skenirane).

V trendu digitalizacije se pojavljajo novi zanimivi rodoslovni in domoznanski viri. Če pri svojem raziskovalnem delu naletite na kakšnega, ste več kot dobrodošli, da nas nanj opozorite.