V okviru srečanj Genetskega rodoslovnega krožka vas vabimo na spletno predstavitev, posvečeno vprašanju izvora in zgodnjega širjenja Slovanov v srednji in vzhodni Evropi. Predavanje temelji na obsežni arheogenetski raziskavi, objavljeni v reviji Nature, ki združuje genetske, arheološke in zgodovinske podatke ter ponuja nove vpoglede v dogajanje v Evropi med 6. in 8. stoletjem.
Raziskava, pomembna za Slovence
Preko štirideset avtorjev z vodilnimi raziskovalci (Gretzinger, Biermann, Mager in drugi) je pod vodstvom Johannesa Krauseja nedavno objavilo rezultate raziskave z naslovom “Starodavna DNK povezuje množične migracije s širjenjem Slovanov” (Nature 646, 384–393 (2025)). Članek je za javnost omogočil nemški Max Planck inštitut za evolucijsko antropologijo.
Najnovejša dognanja bosta povzela in predstavila rodoslovca Iztok Stegel in Vlasta Knapič, pri čemer bosta osvetlila ključne ugotovitve ter njihov pomen za razumevanje zgodnje slovanske zgodovine in današnjih rezultatov genomskih testiranj. Podrobnosti dogodka:
Datum: sreda, 18. februar 2026, ob 18.00
Oblika: spletna predstavitev
Prijave: Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava na e-naslov: clanstvo.srd@gmail.com.
Iz vsebine
V drugi polovici prvega tisočletja našega štetja so se v srednji in vzhodni Evropi zgodile velike spremembe, ki so zaznamovale nastanek sveta, kot ga poznamo danes. To obdobje je povezano s prihodom Slovanov, vendar dolgo ni bilo jasno, ali so se ti pojavili z množičnimi selitvami ali s postopnim prevzemanjem njihovega jezika in kulture.
Nova genetska raziskava, ki temelji na analizi ostankov več kot 500 ljudi z arheoloških najdišč, prvič ponuja jasnejši odgovor. Rezultati kažejo, da je med 6. in 8. stoletjem v številnih delih Evrope prišlo do obsežnih selitev prebivalstva iz vzhodne Evrope. V nekaterih regijah, na primer v vzhodni Nemčiji, na Poljskem in Hrvaškem, so ti prišleki z Y-haploskupino R1a nadomestili večino takratnega prebivalstva. Hkrati pa raziskava razkriva, da proces ni bil povsod enak – lokalne skupnosti so se novim razmeram prilagajale na različne načine.
S povezovanjem genetskih podatkov z arheološkimi najdbami raziskava pokaže, da spremembe ob širjenju Slovanov niso vplivale le na poreklo prebivalcev, temveč tudi na način življenja, družinsko organizacijo in družbene odnose. Na evropski ravni rezultati nakazujejo, da so bili širjenje novih kulturnih vzorcev in jezikov v tem obdobju tesno povezani z resničnimi selitvami ljudi, ne le z širjenjem idej ali običajev.
Slika spodaj prikazuje analizo DNK starodavnih posameznikov iz rimskega obdobja južne Evrope in vzhodnega Sredozemlja, razdeljenih v 12 predniških skupin. Stolpci sestave po izvoru so razvrščeni s hierarhičnim združevanjem, kot se ujemajo z izvornimi ljudstvi (Wardova metoda). Prikazana sta tudi dendrogram in statistična zanesljivost razvejitev. V zgornjem delu so vzorci, ki nimajo sredozemske in bližnjevzhodne komponente. Na sredini so vzorci z Balkana, kjer naraste sredozemska komponenta, na dnu pa so vzorci, kjer narašča bližnjevzhodna komponenta. (Vir: Gretzinger, J., Biermann, F., Mager, H. et al. Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs. Nature 646, 384–393 (2025). https://doi.org/10.1038/s41586-025-09437-6; Creative Commons 4.0)
Napisala: V. Knapič
Objavljeno: 16. februar 2026
