Lubitelji narave, zgodovine in sodobne poezije so bili vabljeni na sredin pogovorni večer v Infocenter Triglavska roža Bled (sreda, 4. marec 2026, na naslovu: Ljubljanska 27, Bled). Pogovorno-literarni večer je bil namenjen rodbini Belar iz Ljubljane s poudarkom na Albinu Belarju, utemeljitelju Triglavskega narodnega parka, in njegovi vnukinji, ameriški Slovenki, Lini Belar.
Triglavski narodni park je naš edini narodni park. Uradno varstvo mu je pomagal utemeljiti Albin Belar (1864-1939), ki je med svojim znanstvenim delom priznan tudi kot pionir varstva narave, pobudnik uvajanja naravnih rezervatov in idejni oče Triglavskega narodnega parka. Albin Belar sicer sodi med utemeljitelje seizmološke znanosti. Bil je ustanovitelj prve potresne opazovalnice v Avstro-Ogrski ter izumitelj na področjih radiofonije in meteorologije. O pomenu njegovega delovanja je na pogovorno-literarnem večeru, namenjenem družini Belar, spregovoril Jože Mihelič, ki je skupaj z Renatom Vidrihom napisal knjigo Albin Belar – pozabljeni slovenski naravoslovec.
Albin Belar je že leta 1903 predlagal deželni vladi Kranjske ustanovitev varovanega območja v Dolini Triglavskih jezer in okoliških Julijskih Alp, kamor je rad zahajal. Nekaj let je živel v Belarjevi vili v Podhomu pri Bledu, ki jo je v nadaljevanju večera predstavila umetnostna zgodovinarka dr. Nika Leben. Med drugim je pojasnila, kako je ta stavba povezana s slovenskim arhitektom Maksom Fabianijem in kakšna je bila usoda Vile Belar.
Vnukinja Lina Belar se je leta 1943 rodila v Združenih državah Amerike, kjer živi še danes. V Minnesoti se ukvarja z raziskovanjem lokalne zgodovine in kulture, o lokalni preteklosti piše tudi kolumne. Poleg zgodovine je njena velika ljubezen poezija. Lina Belar je v zadnjem desetletju napisala dve pesniških zbirki – zadnja nosi naslov Na križiščih (v originalu: At the Crossroads). Izbor pesmi iz te zbirke je v slovenščini lani izšel pri založbi Didakta, tako kot knjiga o njenem dedu Albinu Belarju.
Na Bledu se je tako odvil zanimiv pogovorni večer, na katerem so v drugem delu v literarnem pogovoru sodelovali še ustanovitelj založbe Didakta Rudi Zaman, pobudnica slovenskega prevoda pesmi Neva Ažman ter prevajalca pesmi, Mojca Seliškar in Patrik Kristl.
Vabi pa vas tudi Triglavski narodni park. Ustanovljen je bil leta 1981 v naše veselje in ponos. Predhodni Alpski varstveni park, ki je bil ustanovljen leta 1924, je obsegal 1.400 hektarov. Današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarih, kar predstavlja štiri odstotke slovenskega ozemlja. Upravljalec parka, javni zavod Triglavski narodni park, vas tako vabi tudi k obisku Biosfernega območja Julijske Alpe. Pripravljajo vodnik, ki prinaša koristne informacije za izlete in opozarja na posebnosti o življenju Triglavskega narodnega parka. Vodnik je na voljo na vseh informacijskih mestih Triglavskega narodnega parka in turističnih pisarnah Biosfernega območja Julijske Alpe. Spodaj je prikazano opisano območje, ki si ga lahko na modernejšem zemljevidu ogledate tudi sami.
V Slovenskem rodoslovnem društvu pa nastaja tudi rodovnik rodbin Pahor, Travizan in Modrijan, med katerimi je tudi Belarjeva.
Avtor: Špela Pahor; zapisala V. Knapič
Objavljeno: 27. februar 2026
Zadnja posodobitev: 11. marec 2026