Ves junij 2026 bo v mestni Knjižnici Velenje na ogled posebna razstava rodovnikov, ki slovenske rodbine povezujejo ne samo stoletja, ampak tisočletja nazaj v zgodovino.
Razstava nosi naslov: Rodovniki in genetske sledi: ali smo potomci Adama in Eve? Odgovore daje “Sončna stena” knjižnice, kjer so razstavljeni izdelki genetskih rodoslovcev iz Šaleške in Savinjske doline.
Vabljeni, da se pridružite na potovanju med arhivi in DNK – na dveh poteh do naših prednikov – v Knjižnici Velenje od 1.6. do 30.6. 2026.
Tokrat smo se velenjski rodoslovci povezali s Slovenskim rodoslovnim društvom, v okviru katerega teče projekt Slovenska genetska dediščina. Pri njem s svojimi vzorci raziskujemo in sodelujemo tudi razstavljavci:
Anita in Jože Lekše: Družinsko drevo zveze Jože Lekše in Anita Lečnik
Franc Retko: Gensko poreklo Retko
Jana in Miran Pahovnik: Kdo smo in od kod prihajamo?
Jože Derča: Mihael Derča, najstarejši poznani prednik družine Derča iz Trnave
Marija Rančigaj: Ivan Gajšek in ožja družina
Marija Skrt: Družinsko drevo zveze Zvonko Skrt in Marija Kovač
Marija Skrt: Ivan Kovač z Deberce
Olga in Martin Pustatičnik: Družina Martina Pustatičnika in Olge s Plešivca
Silva Kuzman: Rodovnik družine Kuzman iz Vitanja
Tatjana Ferlin, Urška Mraz: Predniki: Skornšek, Verdev
Vlasta Knapič: Adamovi potomci v Šaleški dolini
Vlasta Knapič: Drevo slovenskih pramater
Razstavljavci smo izrise svojih družinskih dreves in rodovnikov obogatili z grafičnim prikazom porekla genetske skupine po materni in očetni liniji, ki se čisto zares uvrščata na vejice in veje, ki vodijo nepretrgoma vse do prazgodovine. Vsi ti prikazi so rezultat razvoja v okviru genetskega krožka društva, kjer nastaja bogat Slovenski genetski atlas.
Vabljeni na razstavo, kjer se boste lahko prepričali, da je osebna zgodovina zapisana dvakrat: z dokumenti in z genetiko.
Dokumente rodoslovci poiščemo v arhivih, na njihovi podlagi sestavimo rodovnike, oblikujemo dokumentarne zgodbe, organiziramo rodbinska srečanja in prispevamo h krajevni zgodovini.
Genetski podatki to sliko dopolnjujejo: lahko potrjujejo sorodstvene povezave, jih postavljajo pod vprašaj ali razkrivajo nove.
DNK analiza je posebej dragocena tam, kjer pisni viri manjkajo ali so nezanesljivi – na primer pri nepopolnih arhivskih zapisih, pri zamolčanih starševstvih, pri otrocih samskih mater ali izgubljenih dokumentih.
Pri razstavljenih rodovnikih pa je zajeta tudi druga plat genskega zapisa, ki nas uvršča med sodobna in starodavna ljudstva. Oglejte si, kako!
Prispevali: Marija Skrt in Vlasta Knapič
Objavljeno: 1. junija 2026